Moža z imenoma in priimkoma, Nijaz Hastor in Janko Zakeršnik, v rokah katerih je slovenska veja Preventa zadnji dobri dve leti, se zaradi kdo ve kakšnih zamer nista mogla dogovoriti o njegovi prihodnosti. Prevent je bil zanju in za zadnji dve, Majcnovo in Krajnčevo upravo prevelik zalogaj. V Wolfsburgu živeči šef mednarodne verige Prevent Nijaz Hastor, ki ima tovarne v več evropskih državah in ki je pravzaprav zrasel iz matičnega, slovenjgraškega, nekoč malega Preventa, si je z leti podredil vso verigo, le slovenjgraškega dela (še) ne v celoti. Ta mu je morda celo bil namenjen, a ko je večinsko lastništvo v Globalu, menda bolj po naključju, prešlo v roke Janka Zakeršnika, je bilo konec navidezne idile. Moža se v dveh letih nista mogla dogovoriti o ničemer. Nad slovensko vejo Preventa pa so se, ob odpovedih poslov iz Wolfsburga, nabrala še velikanska bremena iz preteklosti. Več kot 55 milijonov evrov dolgov za bančna posojila, ki so jih snovalci Preventa najeli za nove, nikoli uresničene posle. Prave rešitve za Prevent, kakršen je danes, ni več.
Tarnati nad takšnim razvojem dogodkov, ki so jih krojili Preventovi novodobni lastniki, je izguba časa. Za nazaj ni več mogoče ničesar popraviti. A so na začetku najuspešnejših let bila opozorila, naj se Prevent ne oddaljuje od svoje osnovne proizvodnje in naj v Nemčiji živečega Bošnjaka Nijaza Hastorja ne »pusti preblizu«. Najbrž ne po naključju, pa sta se zgodili ravno ti stvari. Prevent je hotel biti poleg tekstilca še gradbinec, izdelovalec ekskluzivnih laserskih kartic, lesar, graditelj predorov, cest in še kaj. Nijaz Hastor pa je postal lastnik velikega dela Preventove verige, še preden se je večina v Slovenj Gradcu zavedela, za kaj gre. Bošnjak ima v rokah posle vse Preventove, tudi slovenske verige, Slovenec pa večinsko lastništvo Globala. V danih razmerah je zaradi razmerja moči kajpak »zmagal« Hastor, ki je medtem že skoraj dogradil svoj avtomobilski imperij. Še pred kakšnim letom bi se rešitev za slovenski Global in njegove hčere še našla, zdaj je ni več. Prevent bo, če se danes ali jutri ne zgodi čudež, šel v stečaj.
Ta bo za slovenski Prevent v večinski Zakerniškovi lasti, za Slovenj Gradec, Koroško in tudi Slovenijo, velik udarec. Brez dela utegne v hipu ostati skoraj dva tisoč delavcev, tisoč tudi v tujini. Sanacijska programa, ki sta ju za Prevent Global zasnovala zadnja predsednika uprave Ivan Majcen in Renato Krajnc, sta propadla. Tudi zato, ker sta oba, skupaj z izrecno Zakeršniku naklonjenimi nadzorniki, delala večinoma le v interesu večinskega lastnika Globala, ne pa družbe v celoti. Na tej, lahko ji rečemo tragični točki se je vzpon slovenjgraškega tekstilnega in avtomobilskega velikana usodno ustavil. Tudi zato, ker je bilo razmerje moči v celotni verigi v korist wolfsburškega Preventa Dev in njegovega lastnika Nijaza Hastorja.
Podjetja se rojevajo, rastejo, tudi propadajo. Slovenskemu Preventu ne bi bilo treba propasti. Na svoj način bo živel naprej, v manjšem obsegu in z drugimi lastniki. Njegovi ustvarjalci, tudi dobitniki najvišjih nagrad za gospodarske dosežke v Sloveniji in BiH (Kozmus, Zakeršnik in Hastor), so od teh poslov že toliko potegnili, da jih stečaj ne bo zamajal. Morda njihov ponos, njihovega premoženja pa ne. Stresel pa bo skoraj dva tisoč slovenskih šivilj in drugih delavcev, katerih usoda je od danes bolj negotova kot kdaj prej. Ampak, tudi Preventova »zgodba o uspehu« se je morala tako končati. Samouničevalski gen je imela v sebi že ob spočetju.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
Foto: Ivan Praprotnik/Delo