Tiskane izdaje
Jesen je navadno bogata, pridne roke obdari s pridelkom. Prihajajoča jesen pa bo zaradi suše skromnejša. Poleg tega bo kmete, delavce, javne uslužbence, upokojence in druge »obdarila« z novimi podražitvami ter novimi in novimi varčevalnimi ukrepi. Suša ne pustoši le v naravi, vse hujša je tudi v naših žepih.
Naftni derivati so danes še enkrat dosegli rekordne cene: za 50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina je treba odšteti že 14 evrov več kot avgusta lani. Dražja nafta utegne prispevati k podražitvi cele vrste proizvodov in storitev, tudi hrane, ki bo dražja predvsem zaradi suše. Na nesramno visokih ravneh so kljub rahlemu padanju še vedno cene nepremičnin. Ne pozabimo niti na morebitno povišanje DDV, čemur vlada pušča odprta vrata.
Problematična je tudi prihodkovna stran prebivalstva. Številni v zasebnem sektorju so že izgubili službo ali pa so se jim prihodki precej znižali, mnoge bo to še prizadelo. Vlada je že posegla v plačne liste javnih uslužbencev, Janez Janša je napovedal še nadaljnje znižanje plač. Pravice in dohodki mnogih so bili že skrčeni z varčevalnim superzakonom, na obzorju so novi varčevalni paketi.
Kupna moč Slovencev se bo torej znižala, s tem pa se bo znižal tudi naš življenjski standard. Dr. Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete je napovedal, da bo jeseni povprečen Slovenec precej bolj občutil krizo kot danes.
A se je življenjska raven v Sloveniji v povprečju že znižala. Slovenski BDP na prebivalca je lani znašal 84 odstotkov povprečnega v Uniji, kar nas je uvrščalo blizu Malte, Grčije in Češke. Še leta 2008 je bila Slovenija na 91 odstotkih evropskega povprečja, ob Grčiji, a precej pred Češko in Malto.
Ekonomski standard prebivalstva pa še bolje odraža kazalnik dejanske individualne potrošnje. Ta je v Sloveniji lani znašal 81 odstotkov povprečja EU, leta 2008 pa še odstotek več.
Kakovost življenja poskušajo širše od klasičnih statističnih kazalnikov zajeti nekateri indeksi. Lani predstavljeni Indeks boljšega življenja OECD je Slovenijo med 36 članicami uvrstil na 21. mesto. In največ je k tej razmeroma slabi oceni pripomogel nizek dohodek povprečnega gospodinjstva.
Medtem ko je Slovenija v enem najpomembnejših trenutkov od osamosvojitve, ko se odloča o naši prihodnosti, ko čedalje več tujih medijev Slovenijo označuje za »naslednjo v vrsti« za mednarodno pomoč in ko so pribitki na slovenske državne obveznice že trikrat višji od zahtevanih donosov za obveznice »nam primerljive« Češke, je slovenska vlada osredotočena drugam. Ne le na morje in v hribe, vlada se na čelu s SDS, ki se počuti ogrožena z vseh strani - od medijev do 90- in večletnih partizanov -, ukvarja z rdečimi zvezdami, državnimi prazniki, himnami, kadrovskimi zamenjavami ... Kriza v bančnem sektorju pa se poglablja in se kakor kuga širi na celotno gospodarstvo.
Čeprav si zdaj lahko privoščimo več kot pred 20 leti, bo brez hitre sanacije bank, zagona gospodarstva in strukturnih reform že na prihodnji državni proslavi, s prapori ali brez njih, za večino Slovencev spet primerno geslo: Nič več ne bo tako, kot je bilo.
