Prigode na sivi podlagi

Pošteno dekle je, tako si mislim, presodilo, da pod sivolasim skalpom ne more biti nič drugega kot upokojenec, tako da ni nič spraševalo - popust je bil moj.

Objavljeno
28. november 2015 19.41
tre*Sotra
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
Mlada blagajničarka, prijazno dekle, mi je nedolgo tega podarila 4,5 evra – in niti prositi mi ni bilo treba zanje, nazadnje mi je bilo celo nerodno zaradi »darila«. Šele doma sem opazila pojasnilo na dnu računa, da mi je trgovec priznal 10-odstotni upokojenski popust. Ta na določen dan menda pripada ljudem z odrezkom o pokojnini, meni pa ga je zagotovila siva glava. Pošteno dekle je, tako si mislim, presodilo, da pod sivolasim skalpom ne more biti nič drugega kot upokojenec, tako da ni nič spraševalo – popust je bil moj.

Medicina in druge znanosti razkrivajo različne vzroke, zakaj začnejo nekateri ljudje siveti že prav mladi, drugi pa so še v poznih letih, kakor da bi pravkar dobili svojo barvo las, a mi bomo končali kar pri tem, ne da bi povzemali različne domneve. Ko začne mlada glava siveti dosti prej, kot je običajno, najprej odgovarja na vprašanja, katera frizerka zna tako lepo narediti sive pramene, potem pride obdobje, ko vas imajo drugi starši na igrišču za babico vašega malega otroka, nadaljuje se z večno ponudbo za pol cenejšo upokojensko vstopnico na kopališču, četudi se je otepate, kakor da bi vam v roke tiščali vroč kostanj, v mestnem avtobusu vam bodo hoteli sedež odstopiti ljudje, ki niso mlajši od vas ...

Zgodilo se vam bo tudi, da vas bo natakar sredi Ljubljane z nekakšnim podtonom, ne ravno spodbudnim, vprašal, ali imate poleg bančne morda tudi kakšno upokojensko kartico, ko boste zahtevali račun za eno samo kosilo, na katero ste pač pripeljali večno lačni podmladek, in svojo kavo. Najljubši od pripetljajev zaradi sivolase glave sta bili dekleti, ki sta stali pred mano pred avtomatom za urbano. Vrsta se je hitro daljšala, ker sta se nekam pozno spomnili, da bosta poiskali drobiž v miniaturnih torbicah, ni in ni jima uspelo, potem pa se je ena od njiju, z dolgimi, ravnimi, bleščeče vranjimi lasmi, le obrnila, postalo ji je malo nerodno zaradi zastoja, ki sta ga povzročili, in je prijateljici rekla: »Daj, spusti bakico naprej.« Jaz sem imela kovance že v roki.

V nekem britanskem spletnem mediju sem poleti – no, to v novinarstvu res velja za čas kislih kumaric – brala članek o petih pogumnih ženskah, starih od 44 do 52 let, ki so se odločile, da se ne bodo več skrivale, ampak bodo pokazale svojo pravo barvo (las) – sivo, seveda. Siveti so začele v mladih letih, ena od njih pri petnajstih, druga pri dvajsetih, vse precej pred tridesetim, zanje odtenki sive niso bili sprejemljivi, vse so si izbrale svojo novo barvo in pod krinko živele skoraj trideset let, dokler se niso odločile, da se nočejo več skrivati. Ena od njih je o svoji sivolasi glavi – in dvomih, ki jih sprožala v njej – začela pisati blog, ki je sporočal, da so odtenki sive na lasišču čisto dobri. Številne bralke so ji pošiljale sporočila podpore, zasule so jo z njimi, s štirimi je postala prava prijateljica. Nazadnje se je peterica v svoji naravni, sivi izvedbi, vsaka s svojim odtenkom, pogumno razkrila bralcem, posebno bralkam časopisa z milijonsko naklado. Vsaka od njih je tako spletla številna nova zavezništva v podporo načelu naravno je lepo, četudi je sivo.

Danes je ves svet nenehno pred nami, splet je poln zapisov o sodobni lepotilni industriji, in če se želite še ukvarjati z vsemi odtenki sive, boste ugotovili, da se je med čisto mladimi ženskami na Zahodu – morda bo plamen kmalu segel tudi do nas – razširila moda, da si lase barvajo v različne sive odtenke, tako da umetno dosežejo kontrast med mladim obrazom in sivo nadgradnjo nad njim. Vidite, popusti le niso kar tako, pripeljali so nas od nekaj podarjenih evrov do skoraj življenjskega vprašanja – barvati (lase) ali ne, opustiti kemijo ali ne!

Nisem nameravala razpravljati ravno o (sivi) barvi las, čeprav brez nje ne bi dobila 10-odstotnega upokojenskega popusta, no, brez odrezka že ne, tega pa mi na zavodu za pokojninsko zavarovanje zlepa ne bodo dali. Odkrito siva barva, zaradi katere vas utegne marsikdo uvrstiti med prejemnike pokojnine, je lahko kar zanimiva priprava na tretje življenjsko obdobje, čeprav ga po letih še ne boste tako kmalu dosegli. Najbolje, da prihranek, če vam ga že tako prijazno podarijo, vržete v hranilnik za čas, ko vam bodo odmerili prvo žalostno nizko pokojnino.