Prihaja novi Reagan

Donald Trump bo za Ukrajino naredil to, kar je s padcem berlinskega zidu za celo Evropo storil nekdanji Ronald Reagan, je po kratkem srečanju z novim poglavarjem Bele hiše povedal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Kaj bi za to moral narediti, ni pojasnil. A če so dramatični dogodki pred slabimi tremi desetletji, v katerih je sodeloval tudi nekdanji hollywoodski igralec, privedli vsaj do utvare o koncu hladne vojne, za zdaj »slovenskemu zetu« slabo kaže, da bi mu uspelo stopiti v Reaganove škornje.

Ne glede na to, koliko je sam kriv, koliko pa so vso to gonjo na drugi strani Atlantika izzvali spretni propagandisti njegove nesposobne demokratske tekmice na predsedniških volitvah, je že sama njegova izvolitev »objektivno« povzročila, da se na novo razplamtela hladna vojna kljub njegovim predvolilnim napovedim ni začela umirjati, ampak se je celo razbesnela. V zadnjem času se je zapletlo celo na sirski fronti, kjer je Kremelj zelo zgledno sodeloval z administracijo Trumpovega »protiruskega« predhodnika. Nove protiruske sankcije ne zahtevajo le kongresniki, ki jih je ne glede na strankarsko pripadnost uspela poenotiti Trumpova domnevna ruska zgodba, uveljavlja jih kar sam predsednik, ki je bil napovedal boljše odnose z Rusijo.

Čeprav so tokrat v Moskvi zagrozili, da se bodo na nove zahodne sankcije ustrezno odzvali, so se do zdaj vzdrževali povračilnih ukrepov. Še vedno v upanju, da vse tisto, kar je novi ameriški predsednik govoril o Rusiji, ni le še eno od številnih »stališč«, ki jih je po izvolitvi že uspel postaviti na glavo. Rusi so potrpežljivi, a hkrati odločni, ko je treba zaščititi svoje nacionalne interese. Zato še vedno velja: politika sankcij bo privedla zgolj do tega, da bo Zahod nekega dne spet presenečen, ko bodo kje glasovali o priključitvi k Rusiji ali ko bo Putin uslišal prošnje svojih prijateljev po svetu in jim pomagal z vojsko.