Prijateljska pomoč

Če bi sklad naredil, kar bi moral, bi zemljišča ne bila ne last CM Celje in ne obremenjena.

Objavljeno
19. februar 2017 18.56
Kamnolom Velika Pirešica, 2. december 2016 [Kamnolomi,Velika Pirešica]
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Odločitve, ki jih je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS sprejel v zadnjih osmih mesecih, so bile milo rečeno čudne. Po zakonu državna zemljišča v kamnolomu Velika Pirešica je odkril sodelavec sklada iz območne enote. A šele 22 let po sklenjeni pogodbi o prenosu zemljišč med skladom in Cestnim podjetjem Celje, pravnim prednikom CM Celje, in šele v četrti prodaji kamnoloma v stečaju CM Celje. Nič hudega. Nič še ni bilo izgubljenega, razen veliko časa. Se je pa napovedoval dolgotrajen boj na sodiščih.

Skladu je stečajna upraviteljica Milena Sisinger delo precej olajšala, ko je izločitveno pravico na zemljiščih priznala. Hkrati pa je razburila največjega interesenta v kamnolomu, podjetje VOC Ekologija, za katerim prek svoje partnerke stoji tudi nekdanji direktor in večinski lastnik Cestnega podjetja Maribor (CPM) Janez Škoberne. VOC Ekologija je izločitveno pravico takoj prerekal, sklad pa se za tožbo ni odločil.

Direktorica sklada Irena Šinko je odločitev opravičevala, češ da so bila zemljišča lastninjena in obremenjena. Dejstvo pa je, da če bi se sklad vpisal v zemljiško knjigo, kot bi se moral, bi zemljišča ne bila ne last CM Celje in ne obremenjena. Časa so imeli več kot dovolj.

Kaj se je v teh desetletjih dogajalo in kako so lahko na kmetijska zemljišča pozabili, za zdaj ni odgovora. Šinkova ga niti ne išče. Odgovarja le, da je zadeva kompleksna in da ne more podajati pavšalnih obtožb, ter dodaja, da baze podatkov niso bile tako popolne in dostopne, pa da je bilo težko vsako zadevo nadzorovati v takratnih evidencah. Ali to pomeni, da je primerov Velika Pirešica še več? In če da, koliko več? In če je nekaj zapleteno, ali je to vzrok, da ni treba?

Ljudje imamo včasih zelo selektiven spomin. Če bi skladu ta zemljišča kar koli pomenila, jih gotovo ne bi pozabil. Vedno obstaja možnost, da jih je nekdo pozabil namenoma in da je bila odločitev, da se zanje ne bodo borili, prijateljska pomoč. Ne nazadnje je bil sklad leta znan kot domicil SLS, največji interesenti v kamnolomu so iz prejšnje garniture SLS.

Ne glede na to, zakaj se je sklad tako odločil, si je zdaj spet premislil. Vsaj na videz. Šinkova po novem piše, da so državnemu pravobranilstvu naložili, naj vendarle vloži tožbo »za pridobitev spornih zemljišč v last Republike Slovenije in bremen prostih«. To si lahko razlagamo, da je sklad ali ugotovil, da so zemljišča tam vendarle državna, ali so imeli dovolj napornih novinarjev, ki sprašujejo za nekaj hektarov danes povsem nerodovitne zemlje, ali pa so si preprosto pilatovsko umili roke. Gre namreč za čisto navaden pesek v oči. V kamnolomu bremen prostih zemljišč ni.

Zemljišča bodo prodana. Kdaj, je odvisno predvsem od VOC Ekologije, ki vztraja s pritožbami, tožbami, prijave inšpekcijskim službam pa so sumljivo podobne njihovim pritožbam v stečaju. Čas teče, cena kamnoloma pada. Za nekdaj zelo znanega gradbinca to ni slab scenarij. O državi, ki se tako brezskrbno in poleg vsega še brez klica po odgovornosti odpove zemlji, pa če še tako nerodovitni, tega ne bi mogli trditi.