Tiskane izdaje
Slovenska odškodninska družba (Sod) je petnajst mednarodnih finančnih ustanov povabila, naj do konca septembra povedo, ali bi bile pripravljene svetovati pri prodaji treh četrtin Telekoma Slovenije. Ta je med petnajstimi državnimi podjetji, določenimi za prodajo, verjetno najlažje prodajljiv in bo verjetno prinesel tudi največji izkupiček.
Ker gre za po ocenah tričetrtmilijardi posel, bo treba prodajo skrbno pripraviti. Pazljivost ne bo odveč že pri izbiri svetovalca in njegovi proviziji, saj pri svetovalcih v tej državi doslej nismo imeli najbolj srečne roke. Svetovalec pri prodaji Adrie Airways se trudi že od lanske pomladi, kakšnega posebnega učinka pa ni mogoče zaznati. Kar pa ni presenetljivo, saj je, pravijo, državno izbrani svetovalec v letalski industriji malo poznan.
V vseh dosedanjih poskusih prodaje Telekoma Slovenije je bilo predvideno, da država obdrži kontrolni delež. Tokrat bo na prodaj očitno ves državni delež. Tudi drugi pogoji - da na primer Telekoma Slovenije ne more kupiti hčerinsko podjetje, kar je v praksi pomenilo, da si želimo nemški telekom, in ne njegove madžarske ali bog ne daj hrvaške hčerke - so z leti izgubljali ostrino. Morda bi Telekom prodali Nemcem, ki so glavni igralci v Jugovzhodni Evropi, torej na Balkanu, že leta 2008, če ti ne bi takrat poskušali tako s hrvaškim kot z madžarskim telekomom in našega ponosa preprosto niso razumeli.
Političnega soglasja kljub uvrstitvi Telekoma Slovenije na seznam petnajstih prodajnih prioritet seveda ni. Nekateri bi radi iz Telekoma Slovenije izločili infrastrukturo. Pravzaprav se s takimi idejami spogledujejo tudi nekateri krogi v Bruslju. A Telekom Slovenije je brez infrastrukture kot avto brez motorja, je slišati. Koga pa zanima karoserija?
Zakaj sploh prodajati Telekom Slovenije, to državno zlatnino, dragulj v kroni ali kar je še podobnih presežnih prispodob, ki je vsem težavam navkljub samo državi samo letos prinesel na desetine milijonov evrov dividend? Zato, ker je moč prodati samo dobičkonosna podjetja, je eden od odgovorov. Predvsem pa zato, ker je treba finančnemu svetu pokazati, da tokrat mislimo zares. In seveda - ker smo tako globoko v krizi, da drugega izhoda pač ni.
Na telekomunikacijskem trgu se nadaljuje trend konsolidacije in koncentracije - tako se združujejo manjši operaterji med sabo, mobilni operaterji kupujejo fiksne operaterje. Samostojnih majhnih prvotnih telekomunikacijskih operaterjev, kot je Telekom Slovenije, ni več, takih v prevladujoči državni lasti pa sploh ne. Drugo vprašanje pa je, ali je res treba prodati ves delež Telekoma Slovenije? Je zapovedano, da se mora država odpovedati tudi kontrolnemu deležu? V Nemčiji in Avstriji sta državi še vedno pomembni lastnici prvotnih telekomov. V Italiji in na Slovaškem ne. V hrvaškem telekomu, kjer je nemški telekom 51-odstotni lastnik, je država brez deleža, ima pa ga, recimo, penzijski sklad. Ker so telekomi pač dobičkonosne naložbe.
