Tiskane izdaje
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije vzbujajo vtis, da delajo vse, da bi bila njihova blagajna manj suha, prihodnost zdravstva pa cvetoča.
Zdi se, da skrbno zategujejo pas in pazijo na vsak evro, da ne bi po nepotrebnem odtekel. Ljudje morajo doplačevati, če želijo jemati zdravila, ki jim farmacevtska industrija ne spusti cen, kritje stroškov toplic ni več tako samoumevno, kot je bilo morda še pred leti, pravica do pogrebnine in posmrtnine je zagotovljena le še najrevnejšim ...
V teh okoliščinah, ko zavarovanci za vplačane prispevke dobivajo vse manj, je z blagoslovom tega istega, k varčevanju naravnanega zavoda petnajst farmacevtov odprlo svoj espe. In to za dejavnost, ki je blizu tisti, ki jo v času rednega dela opravljajo v bolnišnicah in javnih lekarnah.
ZZZS namreč izvaja razvojno nalogo kakovostnega predpisovanja zdravil. V njej omenjeni farmacevti za plačilo opravljajo farmakoterapijske preglede: preverjajo, ali so kombinacije zdravil, ki jih imajo bolniki predpisane, varne.
Na zavodu pravijo, da gre za novost. Toda to novost v marsikateri lekarni izvajajo že ves čas, saj, kot pravijo, spada k poklicu. Kako se zadev lotevajo, smo lahko večkrat zasledili celo v biltenu Recept, ki ga izdaja ZZZS. Rok Antolič je maja 2011 na primer zapisal, da je kot farmacevt v javni lekarni dobil vprašanje zdravnice družinske medicine o na srcu oboleli pacientki s trinajstimi zdravili.
In teh vprašanj dobijo v lekarnah ogromno. Delijo nasvete, to pa ni dovolj, da bi jih povabili k sodelovanju pri nalogi.
