Proračunska kriptovaluta

Na fakulteti ne dajejo izjav, ko bo revizijsko poročilo pripravljeno, bo to medijsko že prazgodovinska tema.

sre, 08.11.2017, 08:00

Eden osrednjih problemov slovenske tranzicije je pojmovanje davkoplačevalskih sredstev kot nekakšne nedefinirane, abstraktne kategorije. Kot da ne bi šlo za konkreten denar, ki ga vsak mesec vplača v državno blagajno sleherni zaposleni, od vrtnarja in frizerke do kirurga in nuklearnega fizika. Vendar v zavesti večine, tudi plačnikov, to pravzaprav ni naš denar, ker ga nikoli ne vidimo na bančnem računu, čeprav je takšna percepcija zgrešena.

In v tem izvirnem grehu je vzrok večine zlorab, zadnja med njimi so honorarji, ki so si jih izplačali profesorji mariborske pravne fakultete za delo s tako imenovanimi predbolonjskimi študenti, ki so lovili zadnje roke za diplomo in magisterij po starem sistemu. Čeprav so njihovi kolegi na drugih fakultetah to delo opravili v okviru rednih obveznosti, mariborski pravni cvetober ni pomišljal in si je za uro tovrstnega dela (vsak, ki kolikor toliko spremlja naše akademske delovne navade, ve, da je mentorstvo zelo pogosto zgolj formalnost in nekaj bolj ali manj neobveznih klepetov) zaračunal od 120 do 240 evrov.

Zelo verjetno se jim to sploh ne zdi nič napačnega. Saj je to vendar bil zgolj davkoplačevalski, proračunski denar, ki ga niso nikomur vzeli, saj se je po nedoumljivem spletu okoliščin znašel v fakultetni blagajni. In ne nazadnje je bilo porabljenih le dvesto tisočakov, kar res ni omembe vreden denar, pri nas smo vendar navajeni obračati veliko večje vsote. Poleg tega je vse potekalo po paragrafih, tako kot je vse skladno s paragrafi tudi pri drugih nenavadnih podjetnih profesorskih domislicah, pri katerih na čelu kraljujejo različne odlično plačane študije in analize, ki jih nikoli nihče ne prebere.

Medtem ko se mora vsak lastnik bifeja tresti pred davčno upravo, da ne bi zatajil kakšnega prodanega espressa, si zaradi nekaj sto tisočakov – ki bi po dosedanjih izsledkih revizije prav lahko narasli na nekaj milijonov – nihče ne beli glave. In ni videti, da bi se položaj spremenil, še zlasti, ker pri nas vsaka afera v rekordno kratkem času pade v pozabo. In na to računajo tudi na mariborski pravni fakulteti, kjer ne dajejo izjav, ko bo revizijsko poročilo pripravljeno, pa bo to medijsko že skoraj prazgodovinska tema.

Edina rešitev, ki bi lahko spremenila zadeve, in proračunskega denarja ne bi več obravnavali kot nekakšno virtualno kriptovaluto, je žal neizvedljiva. Če bi namreč Tone dobil na račun celotno bruto plačo, nato pa po pošti prejel položnice, da mora petdeset evrov nakazati profesorjem pravne fakultete, trideset ministrici za finance za poobedek na službenem kosilu v Bruslju, štirideset za pot naše ekipe na Evrovizijo in devetdeset za nakup nove pnevmatike za falcona, bi mogoče začel razmišljati drugače. Kot rečeno, pa je to neizvedljivo, zato nam ne preostane drugega, kot da še naprej računamo zgolj na korektnost tistih, ki delijo in trošijo davkoplačevalska sredstva. Kar je očitno povsem jalovo upanje.

Prijavi sovražni govor