Tiskane izdaje
Vretje, ki se je ob napovedani zamenjavi treh nadzornikov Luke Koper v zadnjih tednih stopnjevalo okoli edine slovenske pristaniške družbe, je včeraj doseglo vrhunec. Delavci Luke so protestno ustavili delo, predsednik uprave SDH Marko Jazbec je odstopil, SDH pa je, kljub temu da je za kadrovske menjave dobil blagoslov svojih nadzornikov, umaknil predlog prenove nadzornega sveta Luke Koper.
Jazbec je, kot kaže, podlegel pritiskom in tako postal prva žrtev jogurtne revolucije v Luki Koper in interesnih krogov, ki so z njo povezani. S svojim odhodom je gotovo razbremenil pritisk na druge akterje – državnega sekretarja Metoda Dragonjo in ministra Petra Gašperšiča – v katere so v zadnjih dneh letele puščice. »Pri tem si želim, da bo SDH uspelo zagotoviti, da politika in zasebni interesi ne bodo prevladovali v Luki Koper,« je sporočil. Ti interesi in privilegiji so očitno veliki, če menjava treh nadzornikov lahko sproži tako buren odziv.
A zdi se, da je duh že ušel iz steklenice. V Luki Koper smo dosegli še eno dno korporativnega upravljanja. Pa ne zato, ker je SDH hotel zamenjati nadzornike Luke, ampak ker je v njej namesto lastnikov očitno zavladala ulica, ki so jo k temu s svojimi javnimi izjavami spodbujali prav tisti, ki bi jo morali miriti – vodstvo in nadzorniki Luke Koper. Ti so lastnikom in s tem SDH kot upravljavcu tako rekoč javno odvzeli pravico do uveljavljanja delničarskih pravic, za kar so imenovani in za to tudi odgovorni. Poteza SDH, da zaradi protesta v Luki umakne predlagano zamenjavo, je zato nevaren precedens, ki se utegne ponoviti vsakič, ko komu ne bodo všeč imena novih nadzornikov ali šefov.
Uprava Luke, ki se je v zadnjih dneh le še javno prepirala s svojimi lastniki, je včeraj menda mirila delavce, da bi spet prijeli za delo. Morda se je le zavedela, da utegne račun za vladavino ljudstva na koncu prejeti Luka in s tem tudi sama uprava.
