Tiskane izdaje
Gospodarska rast v Sloveniji ostaja robustna, BDP se je povečal že 15. četrtletje zapored in v marsikaterem smislu smo že nadomestili izgubljeno v kriznem in depresivnem obdobju od leta 2008 do leta 2013.
V krizi so številna podjetja propadla in za sabo pustila množico brezposelnih. V prestrukturiranju in ob rasti novih poslovnih priložnosti se je izkazalo, da nova podjetja potrebujejo nova znanja. Danes v dejavnostih, ki najhitreje rastejo – predelovalna industrija, gradbeništvo, nekatere storitve – opozarjajo, da jim primanjkuje dovolj usposobljenih delavcev.
Pomanjkanje delovne sile je lahko prva resna ovira za nadaljevanje gospodarskega vzpona. Do zdaj ne država ne gospodarska interesna združenja niso naredili dovolj, da bi tistim, ki so ostali brez službe in z zastarelo kvalifikacijo, omogočili nadgradnjo spretnosti in konkurenčnost na spremenjenem trgu dela. Vendar bi bilo za gospodarstvo ter razbremenitev pokojninske in socialne blagajne koristno, da bi jih »reaktivirali«.
Drugo strateško tveganje je povezano z makroekonomskimi politikami. Slovenija raste precej hitreje od povprečja članic območja evra, sprejema pa denarno politiko, kot jo določa ECB. Ta je sicer nakazala postopen konec politike poceni denarja, vendar nizka obrestna mera povečuje tveganja za ponovitev neracionalnih naložb. Tudi naša rast BDP večinoma temelji na hitri rasti kapitalskih vlaganj, preveč sproščen odnos do tveganj pa zlahka postane izhodišče za novo spiralo krize.
Zoprno, a verjetno še najmanjše tveganje pa je krepkejši tečaj evra v primerjavi s košarico drugih valut. Izvoz je še vedno eno od gonil gospodarske rasti, hkrati pa je to sektor, ki je tudi v letih krize dokazal, da je prilagodljiv in trdoživ, tako da ga tudi znižana konkurenčnost na neevrskih trgih ne bo pokopala.
