Razdeljeni, ne povezani

V malokateri občini so lahko zadovoljni z oktobrskim »praznikom demokracije«. Posebno malo upanja na spremembe pa je v slovenski Istri. Še največja novost je anahronistična ankaranska občina. Z njo smo pridobili še eno jedro potencialnih jalovih sporov. To je nakazala tudi konstitutivna seja občinskega sveta. Zagovorniki nove občine so ob prvi priložnosti pokazali precej bolj obetajoč in operativnejši, modernejši pristop pri vodenju lokalne skupnosti. Medtem ko je koprski politični podaljšek v Ankaranu deloval izgubljeno in brez prepričljivih sposobnosti, da bi s svojimi zastarelimi metodami in argumenti lahko prepričal kogar koli.

Popovičeva provincialna politična mašinerija se je znašla v težavah, ker se je kot domnevna velesila odpravila osvajat tuja »ozemlja« (občine), tam pa razkrila vse slabosti svoje notranjepolitične logike, ki temelji na samosvojih zamislih premalo politično šolanega vodje. Logika pričkanja z vsem svetom in logika zadovoljevanja množic z obljubami »bonbonov« (megastolpnic, rajskih plaž in blagostanja, ki ga ni) je kratkega daha. Kopru ne oporekamo razvoja in se strinjamo, da ima zasluge pri tem tudi četrtič izvoljeni župan. Toda potencial koprske in obalnih občin je precej večji od vsega doseženega. Obdobje velikega razvoja Kopra se je v tretjem mandatu upočasnilo. Župan preživlja dneve in dneve na sodiščih. Ni izkoristil priložnosti, da bi pripomogel k povezavi štirih občin. Nasprotno – namesto enotnosti so tudi z njegovo nezavedno pomočjo Istro razdelili tako kot še nikoli.

Izolski župan je vnesel več ravnotežja in za Izolo tudi ambicioznih potez, a kaj, ko mu je zdrsnilo v konfrontaciji z zemjiškim lobijem, ki ga je kaznoval z napadom na skladova zemljišča, kar dviga temperaturo kmetom. Tudi Piran je posebno poglavje zaradi neverjetnih interesov na področju nepremičnin. Peter Bossman je šele zadnje leto mandata razumel, da mora ljudem tudi nekaj pokazati in dati. Tako se zdi, da je marsikaj počel le zaradi lepega vtisa in izpolnjevanja interesov posameznih skupin. Če logike ne bo temeljito spremenil, bo občino še bolj obvladoval samo ozek krog podjetnikov s protekcijo.

Popovič je bil kot naročen izgovor, da so si v Ankaranu lahko privoščili pet milijonov evrov težak privilegij, kakršnega ni imela nobena druga nova slovenska občina, in to ob podpori zelo vplivnih Slovencev. Slovenski Istri bo še bolj vladala logika deli in vladaj. Če bi volivci res hoteli kaj spremeniti, bi morali najprej spremeniti sebe, odpreti trezno, ne pogromaško politično razpravo, ne ulico v slogu Gotof si, ki prinaša Fištravčevim podobne rešitve. Ker si volivci te kritične avtorefleksije niti postavijo ne, ker v takih razmerah ni mogoče iskati kredibilnih kandidatov za voditelje, bodo slovenski Istri toliko bolj vladali lobiji in posamezni interesi. Istra in z njo Slovenija pa bosta daleč od možnosti, ki jih ponujajo lega, tradicija, naravne danosti in dobre izkušnje pionirskih časov te srednjeevropske Kalifornije.