Razgibano življenje strank

Ob vstopanju v pregovorno vroče jesenske dni si pri opisovanju aktualnega stanja v političnem prostoru lahko pomagamo z barometrom, iz katerega je mogoče izluščiti nekaj zanimivih ugotovitev. Prva je, da se v drugi polovici mandata počasi oblikujejo različne skupine političnih strank. Na vrhu so desna SDS, leva SD in sredinska SMC. Te tri stranke tudi predstavljajo tri osnovne ločnice, na podlagi katerih se na volitvah odločajo volivci. Po obdobju izrednega stanja v slovenski politiki, ko so se vsakič znova pojavljali novi politični projekti, kar glede na nezadovoljstvo z izbiro in razočaranje nad politiko nikakor ni bilo presenetljivo, se zdi, da se življenje strank vrača v stare tirnice.

V obdobju nestabilnega strankarskega prostora je to drzna hipoteza, a bi jo lahko potrjevala dokaj nizka podpora novemu projektu na desnici, gibanju Aleša Primca, ki se mu, če bi v nedeljo nastopal kot politična stranka, ne bi uspelo uvrstiti v državni zbor. Še manj podpore je deležna Nova ljudska stranka, ki jo je ustanovil nekdanji župan Maribora in poslanec SLS Franc Kangler. Zdi se tudi, da SLS izključitev Marjana Podobnika ni škodovala, saj tega v raziskavi javnega mnenja nismo zaznali.

V prihodnjih mesecih bo na desnici zanimivo opazovati, ali bodo napovedi o novem političnem centru vplivale tudi na višje ratinge NSi. Ta skupaj z Združeno levico tvori drugo skupino strank, ki po odstotkih nekoliko zaostajajo za prvokategornicami, a so še vedno dovolj blizu, da jih lahko dohitijo, morda celo prehitijo. Ali lahko NSi premaga SDS ali ZL na levici SD, sta vprašanji, ki sta relevantni, odgovoriti pa nanju v tem trenutku ni mogoče. Trenutno se politični kapital potencialnih volivcev nagiba k večjim in starejšim strankam, kar SDS in SD v primerjavi z NSi ali ZL zagotovo sta. Očitno je, da radikalizacija SDS uspešno omejuje proces krčenja stranke, težave Luke Mesca in spori v Iniciativi demokratičnega socializma (je del koalicije ZL) pa so prispevali k temu, da je imela SD lažje delo pri utrjevanju položajev na levici. Za SMC velja, da si je po strahovitem padcu sredi leta opomogla, kar lahko pripišemo večji samozavesti njenega predsednika Mira Cerarja v vlogi predsednika vlade. Zanj in za njegovo stranko je edina pot do vrnitve na zmagovalne odre to, da bo zamah vlade, o katerem je govoril ob njeni drugi obletnici, ob koncu mandata dal konkretne rezultate.

V predzadnji skupini so politične stranke, ki so na meji vstopa v parlament. Za Desus velja zlato pravilo, da ima v anketah običajno nižjo podporo, kot se kaže na volitvah. Skrb vzbujajoče za Desus bi lahko bilo, da ima nižjo podporo že daljši čas. V to skupino sodi poleg SLS še SNS, ki očitno še vedno lahko pričakuje določeno stopnjo podpore med volivci na Slovenskem. Na dnu lestvice, v zadnji skupini, imamo kopico političnih strank, ki ne morejo upati na vzpon, med njimi najdemo tudi parlamentarno stranko Zavezništvo, ki je v parlamentu tudi že izgubila svojo poslansko skupino.