Razglas o slabih navadah

Vezana knjiga računov je danes pozno popoldne v javnosti dobila veliko večjo, že kar škandalozno vlogo, visoko nad pravo vrednostjo petdesetih trislojnih samokopirnih potrdil za ročno izpisane račune z oznako finančne uprave, kolikor jih bo v eni vezavi. Pri tem se mimogrede lahko vprašamo še, koliko časa bo ta oblika ročno izpisanih računov sploh ostala, saj vlada že 1. septembra načrtuje davčne blagajne.

»V finančni upravi ugotavljamo, da na trgu do 31. januarja 2015 ne bo zagotovljenih dovolj vezanih knjig računov,« je morala danes pozno popoldne sporočiti ustanova, ki (le) izvaja davčne zakone. Za zavezance je pomembno zagotovilo, da bodo inšpektorji finančne ustanove morali to okoliščino upoštevati. Vezana knjiga računov ne za finančno upravo ne za zavezance ni zapleten projekt, vprašanje je le, koliko koristi prinaša. Razsežnosti velikega davčnega problema je danes dobila, ker sta ministrstvo za finance in vlada določila prekratek rok za izvedbo, državni zbor pa ju tudi ni ustavil.

Vezano knjigo računov so uvedle dopolnitve zakona o davčnem postopku, ki jih je vlada odobrila 21. novembra 2014. V uradnem listu so od 15. decembra lani. Pravilnik, ki je določil podrobnosti o novem obrazcu, je minister za finance v uradnem listu objavil v petek, 9. januarja 2015. Založnikom in zavezancem je do 31. januarja ostalo komaj tri tedne, petnajst delovnih dni, in ta napeti rok je napovedoval težave. Le kaj bi izgubila država, ki je več kot dvajset let dopuščala račune na lističih brez uradnih oznak, če bi vezano knjigo računov predpisala konec februarja?

Poleg tega do zdaj ne od finančne uprave ne od ministrstva za finance ni bilo mogoče izvedeti, koliko zavezancev jo bo moralo uporabljati: dobro poučeni viri vztrajajo, da tega nihče v državi zares ne ve, saj tudi statistike o uporabnikih še veljavnih neoznačenih računov ni. Zdaj pa se je nenadoma pojavila uradna ocena, da bo uporabnikov vezane knjige računov kar 80.000! Od neuradnih virov je mogoče izvedeti, da ta ocena izvira iz statistik, ki jih ministrstvo za finance zbira zaradi uvedbe davčnih blagajn: te bo po prvih ocenah moralo uporabljati okoli 80.000 ponudnikov blaga in storitev. Iz te številke so analitiki torej ustvarili oceno o številu uporabnikov vezanih knjig računov, ker jo bo po možnih zapletih s strojem moral uporabiti tudi lastnik elektronske blagajne.

Tako se vezana knjiga računov zaradi nerazumne politično-uradniške neučakanosti spreminja v napihnjen projekt, čeprav se bo kmalu vse uredilo: finančna uprava je morala danes razglasiti, da finančna oblast ni znala dobro načrtovati. Ob to pa se je vredno obregniti, ker se takšni nepremišljeni histerični napadi na slovenske davčne zavezance dogajajo nenehno. Občasno, a redno, se morajo na vrat na nos prilagajati novim davčnim predpisom. Tako je bilo pred skoraj dvajsetimi leti z DDV, še huje pri ponesrečenem davku na nepremičnine, enako časovno nasilje zakonodajalec izvaja pri vezani knjigi računov. Zdaj pa bi te grde navade že lahko opustili.