Tiskane izdaje
Begunski val iz nemirnega Bližnjega vzhoda je dosegel slovensko mejo. Potem ko je Madžarska svoje meje s Srbijo obdala z bodečo žico in trimetrsko ograjo, je bilo to pričakovano. Slovenska oblast je v preteklih dneh delovala pomirjajoče in prepričevala javnost, da je vse pod nadzorom. Nekaj podobnega so zagotavljali tudi na Hrvaškem, vendar se je že po enem dnevu pokazalo, da so vsi njihovi načrti padli v vodo. Hrvaški premier Zoran Milanović je dvignil roke, razglasil, da razmer ne obvladujejo več, ter napovedal uveljavljanje načrta B. S tem so spet dokazali, da dogovorov ne upoštevajo, saj so begunski val preusmerili proti mejam z Madžarsko in Slovenijo.
V prihodnjih urah in dnevih se bo pokazalo, kako učinkovite so bile priprave slovenske oblasti na prihod več tisoč ljudi iz Sirije, Iraka in drugih držav, kjer divjajo krvave vojne. A dejstvo je, da Slovenija tolikšnega navala ljudi, kot smo mu bili priča na Hrvaškem, ne bo mogla sama zdržati. Schengenska pravila lahko uveljavljaš, ko imaš opravka z nekaj posamezniki, ki poskušajo nezakonito prestopiti državno mejo in mejo Evropske unije. Ko na vrata potrka več tisoč obupanih ljudi, birokratska pravila odpovejo. Grčija in Italija sta že nakazali, da je mogoče biti fleksibilen. Podobno sta ravnali tudi Nemčija in Avstrija.
Slovenija sama begunske krize ne bo mogla rešiti, še manj zajeziti begunski val, lahko pa poskrbi, da bodo ljudje, begunci spodobno sprejeti in obravnavani, da se nam ne bo treba sramovati naših ravnanj. Ali kot je dejal predsednik republike Borut Pahor: »Na preizkušnji sta naša človečnost in razsodnost.« Od slovenskega in predvsem evropskega odgovora na stisko ljudi bomo lahko ocenjevali, kakšno prihodnost si lahko obetamo, česar se verjetno zdaj še ne zavedamo v celoti.
