Razvodenelo poročilo varuhinje

Poslanci koalicije so priporočila varuhinje očistili primesi, ki bi od vlade zahtevale učinkovito ukrepanje.

Objavljeno
15. november 2012 19.03
Posodobljeno
15. november 2012 20.00
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika

Branje letnega poročila o stanju človekovih pravic v Sloveniji postaja iz leta v leto bolj zahtevno. Pa ne le zaradi vse večjega obsega, saj je zapisano na več kot 400 straneh velikega formata, ampak tudi zaradi vsebine.

Varuhinja zaznava kršitve človekovih pravic tako rekoč na vseh področjih, kjer se križajo poti posameznika z državnimi organi. Veliko kršitev se sicer iz leta v leto ponavlja, saj državni organi ne upoštevajo številnih priporočil varuhinje.

Poleg teh je veliko novih opozoril, ki so posledica nespoštovanja mednarodnih pogodb, h katerim se je zavezala tudi naša država. Torej obsežno branje, ki mu vsako leto vlada priloži še več kot sto strani dolgo informacijo o uresničevanju priporočil. Nič čudnega, da imajo s poročilom težave tudi poslanci.

Letno poročilo varuhinje človekovih pravic, ki ga je Zdenka Čebašek Travnik predala predsedniku parlamenta že konec junija, bi namreč moralo biti oktobra na dnevnem redu državnega zbora. Pa ni bilo, ker člani komisije za peticije niso sprejeli predloga priporočil, o katerih bi odločal državni zbor.

Poročila ne bo niti na novembrskem zasedanju, saj tudi druga seja komisije za peticije v tem pogledu ni bila uspešnejša od prve. Poslanci vladne koalicije so si namreč vzeli čas in so priporočila, ki jih je pripravila varuhinja, temeljito očistili vseh primesi, ki bi vlado zavezali k učinkovitemu ukrepanju za odpravo kršitev na posameznem področju oziroma ki bi jih lahko razumeli kot kritiko sedanje oblasti.

Ne prvič, enako usodo je doživelo že njeno posebno poročilo o položaju romske skupnosti v jugovzhodni Sloveniji. Ko varuhinja ugotavlja, da je potrebna sprememba zakona, vladna koalicija predlaga razpravo, ali so spremembe sploh nujne.

Ko varuhinja predlaga konkretne ukrepe, roke in sankcije, vladna koalicija predlog črta. Enake usode je deležen tudi predlog o nujni vzpostavitvi neodvisnih nadzornih mehanizmov, ki ga zahteva pravni red EU, črtana pa je, na primer, tudi zahteva o spoštovanju ugotovitev mednarodnih institucij.

Tako »očiščen« predlog priporočil so poslanci vladne koalicije predlagali že na prvi seji, a ga začuda na koncu niso potrdili. Višja sila?! Morda, čeprav v naključja pri poslancih ne gre verjeti. Postopkovni zapleti, h katerim se zatekata enkrat koalicija, drugič opozicija, največkrat niso zgolj infantilna nagajanja. Služijo namreč točno določenemu strankarskemu cilju.

Drugače povedano, sprejetju »našega« predloga oziroma, natančneje, preglasovanju. Tudi v primeru, ko govorimo o človekovih pravicah, spoštovanju pravne in socialne države. Že res, da imajo poslanci pravico, da sami pripravijo in sprejemajo priporočila, toda s tem kažejo predvsem svoj odnos do institucije ombudsmana. Ni prvič, da ji poskušajo odvzeti avtoriteto.

To se je dogajalo že tudi v prejšnjih mandatih. Predvsem takrat, ko sedanji oblasti ni všeč podoba, ki jim jo kaže varuh. Ivan Bizjak se jim je zameril. O Matjažu Hanžku so širili klevete, poslanka, ki še zdaj sedi v opoziciji, se bo tega spomnila. Tudi Zdenka Čebašek Travnik bo na tem položaju le še tri mesece. Toda njej so neznanci že grozili s smrtjo.