Referendumske puščice

Zdi se, da sploh ne gre več za vsebino, temveč za upor proti vladi.

Objavljeno
29. oktober 2012 21.51
Drzavni svet RS
Maja Grgič, gospodarstvo
Maja Grgič, gospodarstvo

Čeprav se je v deželo na sončni strani Alp priplazil mraz, družbena temperatura v njej vse bolj narašča. Državni svetniki so danes sicer rekli »ne« ljudskemu izrekanju o državnem holdingu in slabi banki, a vlada si od referendumske grožnje še ni povsem oddahnila.

Šele jutri bo jasno, ali bosta od nje odstopila tudi sindikat energetike in sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije, ki jima je vlada šele v zadnjem hipu ponudila možnost dogovora glede spornih rešitev. Referendumsko puščico o holdingu in slabi banki lahko jutri izstrelijo še poslanci opozicije, čeprav je to malo verjetno. Zato pa so za 17. november že napovedane sindikalne demonstracije proti vladnim varčevalnim ukrepom.

Vsa ta dejanja se sicer upravičujejo z nezadovoljstvom glede konkretnih vladnih ukrepov, a vse bolj se zdi, da ne gre več za vsebino, ampak preprosto za upor proti vladi, ki vse bolj izgublja kredibilnost in zaupanje. Vojska nasprotnikov njenih ukrepov je vse večja: v njej so poleg opozicije še sindikati, študentje, visoko šolstvo, frizerji, upokojenci, ljubitelji malih živali itn.

Nobenega dvoma ni, da so postavljene reformne prioritete prave in da jih bo treba s stisnjenimi zobmi speljati. A za to je potrebno širše politično soglasje in zaupanje. Žal vlada z vztrajanjem pri nekaterih interesno pogojenih rešitvah, kot je, denimo, politična sestava nadzornega sveta holdinga, dosega prav nasprotno: če bi bila pri tem popustila, bi holding podprla tudi Pozitivna Slovenija. Zaradi vztrajanja pri posamičnih drevesih tako vlada tvega izgubo celotnega gozda.

Ključno orožje vlade je grožnja z bruseljsko trojko. A v resnici bi jo morale skrbeti izjave mladih generacij, da to glede na politično »ponudbo« pri nas sploh ne bi bilo tako slabo.