Tiskane izdaje
Moskva ima informacije, da v bližini sirske prestolnice Damask pripravljajo novo »provokacijo« o uporabi kemičnega orožja, je včeraj povedal ruski predsednik Vladimir Putin. V Rusiji še vedno terjajo dokaze, da so napad s prepovedanim plinom sarin, ki je bil povod za nedavno ameriško »agresijo« na Sirijo, res izvedla vojaška letala njihovega zaveznika, sirskega predsednika Bašarja al Asada, poglavarja Kremlja pa vse skupaj »zelo spominja na dogajanja leta 2003, ko so ZDA po nastopu v varnostnem svetu Združenih narodov začele napad na Irak. Dogaja se spet isto, partnerji pa jim kimajo.«
Če bi med tistimi, ki ruskega voditelja nikakor ne marajo, obstajali tudi korektni kritiki, bi mu vsaj tokrat morali dati prav. Do zdaj »dokazov«, da je vladna vojska tista, ki v Siriji uporablja prepovedane bojne strupe, ni še nihče pokazal. Ti morda celo obstajajo, a vse, kar je bilo doslej videti in slišati v razpravah, ne spominja niti na ameriške laži o iraškem orožju za množično uničevanje, ki so privedle do rojstva trenutno največjega sovražnika zahodne civilizacije, Islamske države.
Takrat se je tedanji ameriški zunanji minister Colin Powell vsaj potrudil, da bi predstavil tisto, kar je mislil, da so dokazi, zdaj pa med zaveznicami »dokazov« ni nihče niti zahteval, saj so bili vsi že vnaprej trdno prepričani. Pravzaprav je žalostno, da na Zahodu ni skoraj nobenega dvoma o trditvah predstavnikov nove »koalicije voljnih«, ki se je spet vrnila k mantri »Asad mora iti«, čeprav je za svojo teorijo ubijanja s strupenimi plini predstavila manj dokazov, kakor jih ponujajo na primer tisti »zarotniki«, ki so prepričani, da je bil 11. september ameriški »notranji posel«, ali njihovi kolegi, ki trdijo, da so ruske oblasti same pognale v zrak stanovanjske bloke (in njihove prebivalce), ker so potrebovale povod za začetek druge čečenske vojne.
A kaj drugega bi pričakovali v tem času, ko se celo »najmočnejši človek na svetu« pritožuje nad »ponarejenimi novicami«? Cinik bi rekel, da je ameriški predsednik Donald Trump, ki se tako rad hvali s svojimi poslovnimi sposobnostmi, končno dojel smisel starega reka: »Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži.« In sklenil s svojimi donedavnimi medijskimi sovragi »win-win« kupčijo. Doslej je bil on glavna tarča napadov »ponarejevalcev novic«, zdaj pa je v primeru Sirije izrabil eno od »alternativnih dejstev«, da je postal zvezdnik v prav tistih medijih, ki so ga še včeraj ostro napadali.
Da so korporativni mediji iz Trumpa naredili »korenjaka«, so morali malce ponarediti bližnjo zgodovino, med katero je republikanski predsedniški kandidat prejšnjega »slabiča« v Beli hiši pozival k še bolj umirjeni politiki do Sirije. A tega so že vajeni. V obrti so se izmojstrili pri ustvarjanju zgodb o vseh silnih ruskih povezavah »mandžurijskega kandidata« Trumpa, k čigar izvolitvi da je pripomogel sam Putin. Kakor druge teorije zarote ima tudi ta veliko vernikov, čeprav je v tem trenutku verjetnejša neka druga. Da sta se Trump in Putin dogovorila, da bodo ZDA izstrelile nekaj raket na Sirijo, Rusija pa bo napad ogorčeno obsodila in tako pomagala, da se njen »trojanski konj« okrepi na položaju in zatre opozicijo v Washingtonu.
