Revna kot cerkvena miš

Zgodba o propadu gospodarskega sistema mariborske nadškofije se končuje. Prihajajo odločilni meseci, ko bo znano, ali se bo nadškofija izognila stečaju. Na sodišču se namreč množijo tožbe bank upnic, ki zahtevajo poplačilo dolga, za katerega nadškofija nima dovolj pokritja.

S stečajem ali brez njega, že zdaj je gotovo, da bo nadškofija ostala brez celotnega svojega premoženja, tako rekoč revna kot cerkvena miš. Nekoč najprodornejšo cerkveno organizacijo v Sloveniji rešuje graška škofija, ki se je odzvala klicu na pomoč.

Avstrijski cerkveni možje se zdaj pogajajo z avstrijskimi bankirji o zunajsodni poravnavi, ki bi rešila mariborsko nadškofijo pred stečajem. In, da bo ironija še večja, je na čelu tožečih bankirjev banka Raiffeisen, naslednica cerkvene Krekove banke, s katero se je ambiciozni gospodarski podvig mariborske nadškofije sploh začel.

Čeprav so v Gradcu redkobesedni, priznavajo, da se pogajanja končujejo. Ponujena rešitev je preprosta; avstrijska cerkev, poleg graške škofije sta v sklad za reševanje mariborskih bratov sredstva prispevali tudi škofiji iz Salzburga in Celovca, je bankam pripravljena plačati za zunajsodno poravnavo oziroma odkupiti pri njih zastavljene nepremičnine nadškofije. A le tiste najnujnejše za versko dejavnost – sedež nadškofije na Slomškovem trgu, kakšno cerkev. Vse drugo bodo pustili bankam oziroma bo šlo na dražbo.

S tem se bo končala zgodba komaj dojemljivih razsežnosti, o kateri so (z začudenjem) poročali tudi največji svetovni mediji. Zaradi usodnega prepleta megalomanije in nesposobnosti, bo morala Cerkev v Mariboru začeti tako rekoč iz nič, ostali ji bodo duhovniki, prostori za bogoslužje in verniki. In seveda močno omajan ugled.