Tiskane izdaje
Turistična sezona ni dobra. Ne more biti. Če je država v takšni krizi, turizmu ne more iti kaj prida bolje. Sezona ni dobra ali slaba zaradi odstotkov in številk, ki jih vestno preštevajo statistiki. Slaba je zato, ker turistične ribe plavajo mimo, mi pa se nanje jezimo, da so reveži, ki nič ne zapravijo. Po eni strani zahtevamo brezplačne plaže in parkirišča, po drugi pa zmerjamo goste, ker ne jedo dragih škampov in ne pijejo Moët & Chandonov. Turizem obravnavamo provincialno. Čeprav skozi Slovenijo poleti vsak dan potuje milijon turistov, smo vse bolj vdani v usodo in krivimo turiste. Isti potujejo na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo ... Slovenija ne zasluži malo od turizma (lani dve milijardi evrov). Toda Avstriji kapne 42 milijard in tam vsakdo porabi dvakrat več kot v Sloveniji.
Na avtocesti od Ljubljane do morja sta dve cestninski postaji. A poglejte žalostno gnečo in revno ponudbo na počivališčih! Potniki bežijo in hočejo čim prej mimo. Pravijo, da je premalo dnevnih gostov. Toda, kaj pravzaprav želimo: dnevne ali stacionarne goste? Si mar želimo dnevnih, zastonjkarskih gostov? Ali bi bilo morda najprikladnejše, če bi nam denar samo poslali po pošti in bi ostali doma? Problem je, da s turizmom nihče ne »gospodari«, da sem ter tja bolj po naključju kot načrtno zasvetijo posamične zvezde. Problem je, da je turizem zadnja »rupa« na tej piščalki. Spomnimo se ga le med 20. julijem in 20. avgustom.
Mimo nas potuje na milijone turistov, Slovenci pa sami sebe prepričujejo, da imajo lep Bled, lep Triglav, lepe lipicance, uspešne terme (še posebno če so na zavarovanje), izjemne soline ... Turistov bi lahko bilo še preveč. Vprašajmo se raje, kako piškav je proizvod, ki ga mečemo turistom na pladenj. Niso revni turisti, obubožani so turistični strategi. Ne samo materialno, tudi idejno.
