Samo da je po starem
pet, 01.12.2017, 20:00
Samo da je po starem
Pravilo je že, da v Ljubljani bolj ali manj znane osebe nasprotujejo vsaki prenovi.
Društvo slovenskih pisateljev domuje v vili na eni najprestižnejših lokacij v središču Ljubljane med Cankarjevo, Tomšičevo in Prešernovo. Vili daje izjemno vrednost lokacija, plemeniti pa jo še razkošen vrt, prava redkost v najožjem središču mesta.

Apetit po takih nepremičninskih biserih je velik, zato je čudež, da ga pisateljem že vse od leta 1957, ko so se vselili, ni nihče izpulil iz rok. Iz najemnika se je pisateljsko društvo pred osamosvojitvijo prelevilo celo v lastnika vile in vrta. Pisatelji so kajpak vilo kupili z javnim denarjem, niso se pa izkazali kot skrbni lastniki, saj je v zelo slabem stanju.

Nazadnje je zanjo skrbel, kakor je treba, predvojni lastnik Oskar Ebenspanger, ki so ga nemški okupatorji skupaj z družino deportirali v koncentracijsko taborišče. Po vojni so sprva v njej živeli posebej zaslužni revolucionarji.

Pisatelji so od države dobili dovolj denarja le za odkup vile, za vzdrževanje pa vsaj glede na njen videz premalo, zato so se morali znajti tudi po svoje. Del prostorov so pred 50 leti oddali za restavracijo, legendarni Pen klub, za vrt pa se niso zmenili. Bil je strahotno zanemarjen, v sramoto pisateljem in mestu. Ljubljančani smo se zgražali, a je tako, da lastnik lahko s svojo lastnino počne, kar želi. Pred 15 leti so pisatelji našli najemnika tudi za vrt, Jazz klub Gajo, a denarja, zasluženega z najemninama, niso vlagali v vzdrževanje, in vila je navzven ter navznoter propadla.

Nenadoma pisatelji na svoje veliko presenečenje ugotovijo, da ima njihovo društvo v lasti nepremičnino na zelo dobri lokaciji na Privozu v Ljubljani, odločijo se jo prodati in s 155.000 evri, kolikor so jih iztržili, nameravajo obnoviti svoje domovanje in vrt.

Pisateljsko društvo se je na vsem lepem pokazalo kot presenetljivo podjetno. Tako za restavracijo kot vrt išče novega najemnika, potem ko je dolgoletni najemnik restavracije umrl in njegova vdova zaradi let dela ne zmore več, s ponudbo najemnika vrta pa ni zadovoljno. Z javnimi pismi in peticijo proti načrtovanim spremembam, celo proti prenovi, so se oglasile številne javne osebe, ki zahtevajo, da vse ostane tako, kot je bilo nekoč davno.

Pravilo je že, da v Ljubljani bolj ali manj znane osebe nasprotujejo vsaki prenovi, dvigajo glas ob poseku vsakega drevesa, četudi ogroža varnost, nikoli pa se ne oglašajo zaradi podrtij, nevzdrževanih objektov, javnih površin ...

Jazz, ki ga je bilo mogoče poslušati na vrtu vile pisateljev, ne more biti vzrok za oddajo nekemu najemniku. Gostinski lokal bi moral biti na ravni lokacije, a je bil eden slabših in dražjih v Ljubljani. Imel je zanič kavo, slabo postrežbo, če je gost vprašal študentko v vlogi natakarice, kakšno vino imajo, je odgovorila belo in črno, če je še naprej vrtal vanjo, katera bela in črna, je odvrnila, da imajo v vsaki barvi le po eno, bilo je ceneno in dražje kot drugod vrhunsko vino.

Gostinski lokal mora biti najprej prav to – s primernimi ponudbo, postrežbo in cenami –, dodatni program je drugotnega pomena. In nikakor ne sme kaziti okolice, kakor jo vrt pisateljev skupaj z opremo z zdajšnjo zanemarjeno podobo.

Samo da je po starem

Foto: Leon Vidic/Delo

Povezane novice

Pisateljske zadrege z vilo in vrtom
30. november ob 16:10
Društvo slovenskih pisateljev načrtuje prenovo vile na Tomšičevi, ki pa ne ponuja prihodnosti Jazz Clubu Gajo.
Prijavi sovražni govor