Samo en »čivk« stran

Predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je argumentirano predstavil razloge za upravičenost uvedbe disciplinskega postopka proti preiskovalnemu sodniku Andreju Baragi. Kako bi se končal postopek, ne bomo nikoli izvedeli, ker je Baraga sam napovedal, da bo sodniško togo obesil na klin in se verjetno preselil na drugo stran sodne dvorane.

Problem, na katerega je naletel Pogačnik, je za slovensko sodstvo relativno nov, precej neznano področje pa je tudi za širšo slovensko javnost. Dilema, s katero se spopadamo – to velja predvsem za nosilce javnih funkcij –, je, kje in če sploh je meja med zasebno in javno sfero. S podobnimi vprašanji se spopadajo tudi v tujini, kjer je bilo mogoče že zaslediti, da so nekateri zaradi neprimerne vsebine tvitov izgubili službo. Baraga pravi, da bo vztrajal pri pravici do izražanja lastnega mnenja, kar je v demokratični ureditvi seveda svetinja. Vendar s pravicami hodi z roko v roki tudi odgovornost. In ta je, kot je dejal predsednik okrožnega sodišča, da je sodnik zadržan, strpen in da varuje dostojanstvo vsakogar.

Izjemne tehnološke in komunikacijske novosti prinašajo vse več dilem, ki od slehernika zahtevajo, da po svojih močeh skrbi za kulturno in strpno raven komunikacije. Odziv predsednika okrožnega sodišča in s tem tretje veje oblasti na problem komuniciranja na socialnih omrežjih določa tudi standarde za druge nosilce javnih funkcij – denimo za politične stranke, ki oblikujejo institucije izvršne in zakonodajne veje oblasti. Pri tem je treba poudariti odgovornost enega od predsednikov političnih strank, ki na družbenih omrežjih uporablja zelo agresiven in nestrpen način komunikacije. Take prakse navadno sankcioniramo kar uporabniki socialnih omrežij in tudi volivci.