Še malo do odpadkov na ulicah, vlada pa nič.

Stroške čiščenja skladišč komunalnih podjetij naj plača ministrstvo za okolje, ki je privedlo do teh razmer.
Objavljeno
07. junij 2018 11.00
Posodobljeno
06. junij 2018 20.44
Ko bo zmanjkalo prostora, bodo odpadki ostajali na ulicah. FOTO: Janez Petkovšek
V začasnih skladiščih komunalnih podjetij se je nabralo že 6000 ton odpadne embalaže, ki je nihče noče prevzeti. Razmere postajajo grozljive, še malo manjka, da bodo skladišča premajhna za nove količine odpadkov, komunalna podjetja pa bodo prisiljena nehati prazniti zabojnike za ločeno zbiranje embalaže. V zeleni destinaciji Sloveniji bodo plastenke, vrečke, pločevinke in drugo ležali po ulicah. To sliko prikazujejo komunalna podjetja, ki še ugotavljajo, da se deleži ločeno zbranih odpadkov že zmanjšujejo, saj ljudje ne vidijo več koristi malo dodatnega truda za čistejšo prihodnost.

Ministrstvo za okolje, ki je z delnimi rešitvami sistemu skozi leta naredilo več škode kot koristi, pa nič. Upoštevalo bo predpise. To se do zdaj ni izkazalo za uspešno, predpise je namreč treba popraviti. Denarja za interventne ukrepe ni, podatke o toku odpadne embalaže bodo zbrali šele prihodnje leto. Podaljšano odgovornost proizvajalcev pa bodo v predpise prednostno vnašali prihodnji dve leti. V tem času bodo ulice gotovo polne smeti, ljudje pa tega ne bodo več mirno gledali.

Sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji zelo očitno ne deluje. Odpadki potujejo po državi, katera od bal je gotovo videla več države kot najmobilnejši turisti, vsi zaračunavajo stroške, zdaj, ko so postale avstrijske sežigalnice predrage, pa bale ostajajo kar na neprimerno urejenih površinah. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo po sodbi upravnega sodišča ne prevzemajo več čisto vse embalaže, ampak le delež svojih zavezancev. To je manj kot polovica vse odpadne embalaže.

Vlada bi morala te razmere urediti. Komunalna podjetja, ki imajo polna skladišča, naj dobijo interventno možnost, da na kratkem mednarodnem razpisu poiščejo družbo, ki bi prevzela vseh 6000 ton odpadne embalaže. Stroške pokrije ministrstvo za okolje, ki je privedlo do teh razmer, razen če lahko dokaže, da so s posegom odstranili tudi odpadke katerega od zavezancev družb za ravnanje z odpadno embalažo. A za to bi potrebovali natančne podatke o tokovih odpadkov, ki jih pa nimajo.

V prihodnje je treba zagotoviti, da bo vsa odpadna embalaža v sistemu. Mali proizvajalci naj dobijo možnost pavšala, če se z njim ne strinjajo, naj z evidencami dokažejo, da imajo manj embalaže. Spodbuditi je treba predelavo plastike, sicer bo tudi Jadransko morje postalo plastična juha. Mogoče lahko del težav rešimo tudi s črvi, ki jedo plastiko, proizvajajo pa snovi za proizvodnjo nove plastike. Rešitev za ostanek ostanka odpadkov pa je še ena toplarna za odpadke.

Številne posrednike odpadkov, ki bi zgolj kovali dobičke, je treba odstraniti. Podjetja, ki dajejo embalažo na trg, morajo plačati za predelavo te embalaže, vsi, ki uporabljamo to embalažo, pa zmanjšati porabo in plačati višje smetarine za odpadke, ki povzročajo višje stroške, ker so po naši krivdi bodisi pomešani bodisi umazani.