Še se lahko zgodi Kemis

Cinizem ne bi mogel biti večji. Več let so prebivalci Zaloga pri Straži gledali tone odpadkov, ki jih je na dvorišču pod milim nebom in nad rahlo zemljo skladiščila družba Ekosistemi. Opozarjali so na nezakonitost njenega ravnanja, a se več od nekaj spisanih inšpekcijskih odločb, da mora družba odpadke premestiti na utrjene in pokrite površine, ter 35.000 evrov kazni – smešna vsota ob dejstvu, da je trgovina z odpadki velik posel – ni zgodilo.

Več mesecev po požaru prebivalci Zaloga še vedno gledajo tone ožganih odpadkov, prekritih s folijo, ki bi jih morala družba odpeljati na uničenje. Sanacija pogorišča poteka po polžje, še vedno ni znano, kaj in koliko česa je zgorelo, a kljub temu je Arso na podlagi svojih škrbastih meritev sklenil, da požar ni povzročil večje okoljske škode. To z drugimi besedami pomeni, da odgovornim v Ekosistemih ne bo treba pokriti stroškov okoljske sanacije.

Nekaj upanja, da se stvari le pomikajo v pravo smer, vzbuja odvzem okoljevarstvenega dovoljenja podjetju. A te poteze ni spodbudil požar, ampak neuresničena pravnomočna inšpekcijska odločba, ki je bila podjetju vročena nekaj dni pred požarom – že ničkolikič zato, ker ni primerno skladiščilo odpadkov. Ekosistemi so bili sicer enkrat že pred odvzemom okoljevarstvenega dovoljenja, vendar so se mu izognili. Direktor Gregor Kovačič tudi tokrat samozavestno napoveduje pritožbo na zadnjo Arsovo odločitev. Glede na to, da je bilo okoljevarstveno dovoljenje doslej odvzeto le dvema upravljavcema, se je bati, da mu celo uspe.

Čas ne zaceli vseh ran, uspešno pa zabriše spomin. In predvsem na to računajo verižni kršitelji predpisov, pri tem pa jim pomagajo državni organi, ki v postopkih nesprejemljivo dolgo odločajo. To velja tudi za majski požar v Kemisu. Medtem ko se vrhniško podjetje tiho pripravlja na sanacijo objekta, ki jo hoče izvesti brez gradbenega dovoljenja, gradbena inšpekcija, ki mu to lahko edina odobri oziroma prepove, že od sredine avgusta ugotavlja, koliko je bil objekt v požaru poškodovan. Takšne počasnosti ni mogoče razumeti drugače kot zavlačevanje. Bi lahko bilo to namerno?

Sanacijski program Tojnice je bil narejen površno, prva faza sanacije je bila izpeljala le v manjšem delu potoka, analiza v drugem, nesaniranem delu, ki jo je plačala prebivalka Sinje Gorice, pa je pokazala, da sedimenti potoka vsebujejo rakotvorne snovi. Kmetje, ki zaradi inšpekcijskih odločb niso smeli uporabljati krme z »vplivnega območja« požara, in prebivalci, ki so morali zavreči vse vrtnine, še vedno niso dočakali odškodnin.

Namesto konkretnih dejanj, ki so jih obljubljali politični predstavniki, ko so se narisali na prizoriščih obeh požarov, so prebivalci Vrhnike in Zaloga dobili na neutrjenih površinah stoječe obljube. Po novem letu bodo namreč začele interventne skupine okoljskega ministrstva pregledovati okoljevarstvena dovoljenja vseh obratov. To dokazuje, da inšpekcijski nadzor ni zmožen zaznati vseh nepravilnosti, poleg tega pa okoljevarstvena dovoljenja nekaterih podjetij niso usklajena z veljavno zakonodajo – tako je bilo tudi v primeru Ekosistemov. Postopek preverjanja bo trajal najmanj dve leti. Še se lahko zgodi Kemis ali Ekosistemi.