Tiskane izdaje
Novela zakona o socialnem varstvu, ki je pravna podlaga za reorganizacijo centrov za socialno delo, je ta teden dobila zeleno luč. Pristojni pravijo, da je bilo vloženega veliko dela v pripravo, precej tudi v to, da je večji del stroke prikimal. Kar dolgo pa je trajalo še, da so se na političnem parketu koalicijski glasovi nekako uskladili. Eden od prioritetnih projektov SD-jeve ministrice Anje Kopač Mrak je v obdobju, ko so bile negotove tudi zakonske spremembe z zdravstvenega področja, naposled dobil soglasje na vladi, zdaj pa še večino v parlamentu.
S tem so narejeni šele prvi koraki, glavni del poti vpletene še čaka. Projekt je sestavljen iz treh stebrov: socialne aktivacije, uvedbe informativnih odločb za letne pravice in vzpostavitve nove organizacijske mreže. Ta naj bi s selitvijo skupnih služb in administrativnih zadev na 16 območnih enot razbremenila strokovne delavce birokratskih opravil, da bi se lahko posvetili delu, za katero so usposobljeni, delo z ljudmi, na terenu. Izzivov pred njimi je, kot sami priznavajo, cela vrsta. Kot je pred časom v pogovoru za Delo dejala Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, se na centrih, na primer, ukvarjajo z vedno mlajšimi otroki, ki imajo težave z duševnim zdravjem, z zasvojenostjo, čustvene in vedenjske motnje. »A nimamo mreže, ki bi se z njimi ustrezno ukvarjala. Čakalne dobe za svetovanje so zelo dolge, ni pedopsihiatrov, ni specialistov za tovrstno pomoč. Po drugi strani ni programov za obravnavo demence v domačem okolju. Ni skrbnikov. Ni programov za migrante,« je med drugim naštela. Kadrovska podhranjenost je akutna že zdaj, veliko je centrov, ki, denimo, nimajo zaposlenega psihologa. Menda so cele regije, ki ga niti po združitvi še ne bodo premogle.
Pri informativnih izračunih na ministrstvu zagotavljajo, da zadeve že kar nekaj časa testirajo in da jih bodo tako, da bodo v praksi septembra 2018 res delovale. Samo upamo lahko, da bodo imeli tokrat bolj srečno roko pri izbiri informacijskih rešitev kot v vseh dosedanjih reformnih poskusih, ko so zaposlene še ob vikendih hodile vnašat podatke, da odločbe upravičencev do javnih sredstev ne bi še bolj zamujale, kot so.
Tretji steber projekta je uvajanje socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu s prejemniki socialnih transferjev. Za to bo šlo 30 milijonov evrov, večinoma iz evropskih sredstev, cilj pa je čim več ljudi, ki so iz različnih razlogov zunaj trga dela, nanj vrniti. Ministrstvo je že podpisalo pogodbe z izvajalci programov, ki so večinoma društva, zavodi in druge oblike nevladnih organizacij, ter zaposlilo in usposobilo 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo povezovali centre za socialno delo, zavode za zaposlovanje in izvajalce programov. Med poznavalci razmer je sicer slišati kar glasne pomisleke, ali je to res tisti kader, ki ga na centrih najbolj potrebujejo, in ali tisti, ki so si zamislili ta način aktivacije, res poznajo razmere na terenu in ali res menijo, da bo prinesel rezultate v zaposlitvah ljudi. Čez kakšno leto bodo najbrž znani odgovori na ta vprašanja.
