Selitve

Epohalno preseljevanje narodov skozi Grčijo, Makedonijo, Srbijo in Madžarsko, ki poskušajo priti dlje, proti Zahodu, je spet postavilo Balkan v središče geopolitičnih interesov. Vedno je bil na križišču poti, tu se je lomila zgodovina v preteklem in tem stoletju. Zdaj so kandidatke in predkandidatke EU, ob licemerstvu velikih članic, postavljene v mučno vlogo branika meja Evrope.

Begunsko krizo in balkanske poti bo problematiziral tudi strateški forum, ki se danes začenja na Bledu, vsakoletna konferenca poveže bližnja zunanjepolitična vprašanja s širšimi globalnimi razmisleki. O položaju, v katerem se je znašla balkanska regija, ki naj odvrača val prišlekov, bo govoril srbski premier Aleksandar Vučić, EU bo predstavljala najvišja raven – predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Kriza, za katero Unija nima več niti imena in je postala večja od grške in ukrajinske, preizkuša meje evropske politike. Begunci ostajajo prepuščeni sebi in individualni solidarnosti, Balkan je v strateškem limbu, nedokončana zgodba EU, ključna za evropske interese.

Tavajo kakor muhe brez glave, je v Selitvah pisal Miloš Crnjanski. Novodobni prišleki – migranti 2.0 – kot sirski, v vsaki državi kupijo SIM-kartico in z GPS navigirajo pot, telefoni so verjetno najdragocenejši del njihove prtljage. Toda preseljevanje je staro toliko kot človeštvo, brez tega ni sedanje Evrope. Migracije se nikoli ne ustavijo, val ne bo usahnil, begunci ne morejo izpuhteti v nebo.

Gledamo dolgotrajno geopolitično krizo, ki vključuje Bližnji vzhod, Sredozemlje, Evropo, podsaharsko Afriko. Je posledica vojn, lakote, preganjanj, tudi evropskih intervencij in evropske indiferentnosti. Evropa mora začeti iskati odgovore pri sebi.