Tiskane izdaje
Tudi če bi včeraj na predčasnih volitvah v zvezni parlament avstrijski volivci glasovali podobno kot pred štirimi leti in bi severno sosedo še naprej vodila koalicija med strankama, ki sta tradicionalno uravnoteževali interese dela in kapitala ter tako skrbeli za socialno sožitje v družbi, je že sam predvolilni boj severno sosedo potisnil precej bolj na desno, kakor je bila pred dvema letoma, ko se je po balkanski poti v državo zgrinjalo na tisoče prosilcev za azil.
Strah pred tujci je bil glavna predvolilna tema, čeprav je nekoč veljal za ekskluzivno domeno »skrajnih desničarjev«. A med te nebodigatreba prišleke, ki menda »zlorabljajo« sistem socialne varnosti, v avstrijski politiki ne štejejo le pribežnikov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, ampak tudi tiste, ki so prišli v Avstrijo odžirat pravice domorodcev iz »nepravih«, vzhodnih delov Evropske unije.
Nekateri analitiki pravijo, da so Avstrijcem predvolilno migracijsko temo podtaknili svobodnjaki. Drugi jim oporekajo z argumentom, da so stranke zgolj opazile, da je bilo javno mnenje povsem v nasprotju z nekoč uradno avstrijsko politiko dobrodošlice. Čeprav držijo očitki, da je svobodnjakom »ukradel« predvolilno temo, je rosno mlademu voditelju prenovljene ljudske stranke Sebastianu Kurzu uspelo s svojo protimigrantsko retoriko rešiti svojo stranko pred totalno polomijo, ki so jo še pred pol leta napovedovale raziskave javnega mnenja. Kurz je pred volitvami zvenel že skoraj tako kot svobodnjaški voditelj Heinz-Christian Strache.
A ta premik se ni pripetil le njemu. Celo dosedanji socialdemokratski predsednik zvezne vlade Christian Kern, ki so ga še kot do beguncev nadvse prijaznega direktorja Avstrijskih železnic razglasili za »srčnega kanclerja«, je v teh dneh govoril kot kak Kurz v malce bolj umirjenih časih. Pa naj še kdo reče, da val beguncev ni prinesel nobene škode.
