Sence globalizacije

Če bi poznali čarobno paličico za rešitev več deset milijonov ljudi iz revščine ter podaljšanje življenjske dobe za desetletja, ali je ne bi takoj uporabili? To in še marsikaj je v preteklih desetletjih dosegla svetovna trgovina, čeprav se je svetovno prebivalstvo potrojilo na sedanjih 7,5 milijarde ljudi. A so mnogi še vedno prepričani, da sta protekcionizem in zapiranje za državne meje boljša odgovora na dileme današnjega sveta. Še več, vse do industrijske revolucije, spodbujene s političnimi in drugimi svoboščinami, je velikanska večina naših prednikov živela v bednem pomanjkanju in negotovosti, a nekateri zatrjujejo, da so diktatorji in avtokrati boljše jamstvo za razvoj.

Liberalna ureditev, ki je dohodek na prebivalca povečala za petsto odstotkov, ima tudi senčne strani, sicer Američani za svojega predsednika ne bi izvolili Donalda Trumpa. Ta je med predvolilno kampanjo opozarjal na fenomen »belih moških srednjih let« iz nekdanjih industrijskih območij, ki se namesto na trg dela zatekajo v vsakdanji brezup. Toda obtoževanje drugih držav za takšen razvoj je upravičeno le ob morebitni nelojalni konkurenci, s katero se je ne nazadnje spopadala že nemška šola »urejenega liberalizma«. Po tem se bo moral tudi Trump spopasti z domačimi pomanjkljivostmi, še posebno s pomanjkanjem poklicnega izobraževanja za potrebe sodobne industrije.

A se celo države, ki so pri tem najuspešnejše, ne bodo izognile dirki sodobnih tehnologij od enega odkritja do drugega, ki vsemu svetu in vsem ljudem napovedujejo prelomne spremembe v načinu dela in življenja. Tako kot pretekle tehnološke revolucije bo najbrž tudi sedanja prinesla veliko več vrst dela, kot jih bo odpravila, a bo večina ljudi za sodelovanje v novem blagostanju potrebovala spodbudo in pomoč. In ne smemo pozabiti, da bodo krize obstajale še naprej, čeprav smo se komaj in z le velikimi težavami rešili zadnje.