Šibki člen

Zakon o vladi je sprejet, ni pa še v veljavi. Napovedi nove koalicije, da znajo v njem kaj spremeniti, trenutno ne štejejo nič. Zakon seveda lahko amandmirajo, vendar to zahteva svoj čas, ki ga terja zakonodajni postopek. Pred tem pa mora biti doseženo načelno soglasje peterice, da je treba kaj znova pretehtati. To zadeva tudi ponoven razmislek o podreditvi tožilstva notranjemu ministrstvu. Kljub številnim strokovnim opozorilom, da zna biti takšen prenos ustavno sporen, za zdaj – zaradi vztrajanja SDS pri takšni ureditvi in njenih jasnih ambicij, da personalno obvladujejo MNZ – ni nobenih očitnih znamenj, da se bo tožilstvo glede organizacijskih, statusnih in nadzorstvenih vprašanj vrnilo k pravosodnemu ministrstvu.

Čeprav je celo vrh tožilstva s svojim prepoznim odzivom pokazal, da problem in namere nove oblasti zelo podcenjuje, ne bi smelo biti tako. Razlogi so vsaj trije. Prvič, tožilstvo in notranje ministrstvo oziroma policija sta samostojna državna organa, katerih naloga je preganjanje storilcev kaznivih dejanj, položaj tožilstva pa je ustavno urejen. Drugič, tožilstvo je tisto, ki v imenu države odloča, ali bo koga kazensko preganjalo ali ga ne bo. Brez policije, katere delo usmerja in nadzoruje, o pregonu ne more prepričljivo presoditi. In tretjič, znotraj specializiranega tožilstva, ki je pristojno za najtežje oblike kriminala, obstaja poseben oddelek, ki se ukvarja s pregonom preseganja pooblastil, ki jih storijo policisti. Kdo je torej komu podrejen? Tisti, ki nadzoruje, ali tisti, ki je nadzorovan?

Pozitivna Slovenija je že napovedala, da bo sprožila ustavni spor, če bo vladajoča koalicija vztrajala pri prenosu pristojnosti nad tožilstvom s pravosodnega ministrstva na notranjega. Pri tem se bo lahko opirala na vsaj dve odločbi ustavnega sodišča. Prva je iz leta 1998 in pravi, da je tožilstvo tisto, ki lahko zahteva določeno ukrepanje policije, in ta se mora po tožilskih navodilih ravnati. Zato ta položaj v bistvu zahteva funkcionalno podrejanje policije državnemu tožilstvu, in ne nasprotno. Druga je iz leta 2006 in je tožilstvo kot del pravosodja odmaknila od izvršilne veje oblasti, saj v kaznovalnem pravu omogoča samostojno in neodvisno delo sodišč.

Ali si SDS tako krčevito prizadeva za vključitev tožilstva pod MNZ zato, da se v prihodnje njeni ljudje ne bi znašli v sodnih postopkih, saj bo policija namesto tožilcev povedala, kdo je zrel za pregon in kdo ni? Tega občutka se ni mogoče znebiti, ker doslej ni bilo mogoče slišati verodostojnega pojasnila, zakaj se tožilstvo seli pod MNZ. Zaradi boljše povezanosti tožilstva in kriminalistične policije? Prva Janševa vlada je šibki člen prepoznavala v policiji, in ne v tožilstvu. Od takrat namreč poznamo prej omenjeni posebni oddelek tožilstva. Pa tudi nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar je v svojem mandatu večkrat problematizirala delo policije – nazadnje v zadevi Baričevič. Kaj je torej zdaj – razen oblasti – drugače? Prva Janševa vlada je šibki člen prepoznavala v policiji, in ne v tožilstvu.