Skladi izzivajo banke

»Med 40 in 42 odstotkov prihrankov v Evropi je v bančnih depozitih. Z obrestnimi merami, ki so blizu ničle, pa ne zagotavljajo atraktivnega donosa.« Podatek je povedal Peter de Proft, generalni direktor evropskega združenja upravljavcev investicijskih skladov EFAMA, ki je prejšnji teden obiskal Slovenijo. Njegova prizadevanja so sicer precej jasna: povečati prepoznavnost in priljubljenost skladov, predvsem vzajemnih in pokojninskih. Ti zbirajo dolgoročne prihranke prebivalstva (podobno kot banke) in jih usmerjajo v investicijske projekte v gospodarstvu, tako da vlagajo v delnice in obveznice. Upravljavci investicijskih skladov vidijo svetlo prihodnost. Prepričani so, da bo njihova dejavnost v prihodnjih desetletjih bolje in učinkoviteje od bank odgovarjala na eno ključnih finančnih dilem večine aktivnega prebivalstva – kje in kako varčevati, da bodo zbrani prihranki omogočali primerne dohodke tudi v starosti.

Zelo verjetno je, da bomo Evropejci v prihodnosti vse več varčevali v investicijskih skladih. Najprej, evropski bančni sistem iz finančne krize nekako izhaja oslabljen. Vse države, ne samo tiste, ki so se spopadle z medijsko razvpito »bančno krizo«, so v stabilizacijo bank vložile zelo veliko javnega denarja. Za banke, ki so dobile državno pomoč, pa velja, da so v svojih poslih omejene, predvsem pri naložbah, ki pomenijo prevzemanje tveganj. Prav tako so se zato, da bi okrepili odpornost bank na morebitne prihodnje izgube in povečali varnost prihrankov v njih, povečale zahteve po lastniškem kapitalu, ki ga morajo imeti banke. Tudi zato povprečna banka v Evropi zdaj precej bolj zadržano posoja denar podjetjem, kot ga je pred letom 2008.

Drugi razlog so zelo nizke obrestne mere na denarnem trgu, ki so predvsem posledica politike vodilnih centralnih bank – te »tiskajo« denar, da bi spodbudile gospodarsko rast. Za varčevalce to pomeni, da donos v banki komajda lovi inflacijo, zato se ozirajo za možnostmi, ki ponujajo več. Vendar, ta »več« povečuje tudi tveganje. Vloge v investicijske sklade niso zajamčene, vendar njihovi upravljavci zatrjujejo, da so z razpršitvijo naložb tveganja obvladljiva. In dodajajo, da tudi stroški saniranja bank implicitno pomenijo tveganje, ki ga vlagatelji prej niso poznali ...

In tretjič, skladi računajo predvsem na pokojninska varčevanja. Tu so dejstva jasna: živimo dlje, iz javnih, transfernih pokojninskih sistemov pa lahko pričakujemo vse nižje pokojnine. Varno starost si bomo lahko zagotovili le, če najpozneje pri 35 letih začnemo organizirano varčevati, pravijo upravljavci skladov.

Večja vloga skladov, ki so del kapitalskega trga, je vključena tudi v zamisel evropske komisije, da ustvari »Unijo kapitalskih trgov«. Nastaja regulativa, ki bo vlaganje v sklade poenotila, poenostavila in povečala tudi varnost vlog. Upamo lahko, da ne bomo v naslednji krizi »sanirali« tudi skladov ...