Skoraj carsko

Navkljub vsem težavam se je sedem- oziroma devetletno obdobje finančne perspektive 2007–2013/15, v katerem je imela Slovenija na voljo 4,1 milijarde evrov evropskih strukturnih in kohezijskih sredstev, na koncu izteklo dobro. Če se je še leto pred usodno zadnjim letom 2015 zdelo, da lahko izgubimo več deset, celo več sto milijonov evropskih evrov, je slika zdaj precej drugačna. Z 99- oziroma skoraj 90-odstotnim izkupičkom evropskih sredstev gre za (skoraj) carsko kohezijsko leto.

Denar iz stare perspektive bo iz Bruslja v Ljubljano sicer pritekal še v prihodnjega pol leta za vse tiste, ki so račune izdajali v zadnjih mesecih do silvestrovega. A računati je treba tudi na to, da iz Bruslja ne bomo še letos dobili stoodstotno vseh 4,1 milijarde evrov, saj bo to za tistih zadnjih pet odstotkov jasno šele konec leta 2017.

Kakorkoli, konec velikega perspektivnega obdobja, in ker je ravno začetek leta, si lahko privoščimo malo vznesenosti. Zadnjih sedem oziroma devet let so se kljub vsem težavam na veliko gradile ceste, železniške proge, pločniki, regionalni centri za ravnanje z odpadki, križišča in krožišča, celo strah vzbujajoče in menda ne preveč koristne protihrupne avtocestne ograje okoli Celja. Pridobila je Luka Koper, aerodromi, številna podjetja, ki so sodelovala v raziskovalnih projektih, v centrih odličnosti, pri patentih, inovacijah itd. Nastalo je več kot 45.000 delovnih mest, subvencioniranih je bilo več tisoč delovnih mest za brezposelne. Številke, koliko ljudi je bilo vključenih v različna izobraževanja, so preprosto impresivne – več kot 610.000 ljudi. Imamo prenovljeno Narodno galerijo, Ksevt v Vitanjih, obnovljeno Plečnikovo hišo in še več 30 drugih objektov kulturne dediščine, ki jih je prav zaradi tega že obiskalo več sto tisoč obiskovalcev. Pa vsi tisti vodovodi, kanalizacije, fakultete, instituti, naša Planica, na koncu vendarle deset urgentnih centrov, celo e-davki, e-uprava in že težko predstavljivi e-zapori.

Seveda je še vedno mogoče pričakovati, da bo iz Bruslja prišlo kakšno manj prijazno pismo, kje bodo detektirali napake ali celo goljufije. Tudi to spremlja in je spremljalo črpanje »naših« evropskih sredstev. Saj se spomnite: prebarvali so stroje in jih prodajali za nove, odprli center odličnosti, v katerem so se namesto podjetnikov in znanstvenikov srečevali utrujeni delavci, ki so jim te prostore ponujali za delavske hotele, prednost se je dajalo domačim inženirskim upravljavcem velikih projektov, razveljavljen je bil 30-milijonski SPIRITOV razpis, ker je preveč smrdelo po korupciji. Kljub vsemu: ob vseh spodrsljajih je izplen stare perspektive dober. Boljši, kakor smo si obetali.

A to ne pomeni, da smo zdaj carji, ki bomo naslednjih 3,2 milijarde evropskih evrov iz nove perspektive 2014–2020 črpali tako mimogrede. Manj bo carjev in več onih, ki se bodo v črpanje zagnali z vso strokovno in etično odgovornostjo, več bo možnosti za dobre projekte. Pravila v novi perspektivi so mnogokje drugačna in spremenjena. To ne pomeni samo, da bo manj administracije, kar je želeno, ampak da se pričakuje veliko več pametnega, transparentnega povezovanja (zakaj pa bi sicer sploh imeli strategijo pametne specializacije) in vsebine, ki bo utirala pot konkurenčni, zeleni in v prihodnost usmerjeni Sloveniji.