Slabo in manj slabo

»Na voljo sta dve slabi izbiri in izbrali smo manj slabo,« pravi minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač. Natanko to smo pred časom postavili na mizo tudi na tem mestu, le da je bilo zraven še priporočilo, da je tisto, kar so skuhali v Šoštanju s podporo vseh vlad od 2006 naprej, treba použiti hitro. Pa ni šlo čisto tako in zdaj se še malo bolj mudi. Lahko se namreč zgodi, da bo lepega 20. maja grdi Alstom vložil s slabo pogodbo utemeljeno tožbo in dobil zaradi zamud lep kupček denarja, ki bo sesul vsa prizadevanja za znižanje cene 1,3 milijarde evrov vrednega projekta TEŠ 6.

V urejenih državah je tako, da umeščanje velikih projektov v prostor traja tudi šest ali sedem let, vendar jih potem brez ovir hitro zgradijo. Pri nas se postopki izvajajo ravno toliko časa, vendar se prave drame začnejo, ko ima projekt že gradbeno dovoljenje. TEŠ 6 je bil omenjen kot nacionalni projekt strateškega pomena leta 2006. Energetiki so ocenili, da je nujen za varno preskrbo Slovenije z elektriko – to še vedno počnejo – in politika se je s tem strinjala. Navsezadnje imamo domači premog.

Evropska politika se usmerja nekoliko drugače, domači okoljevarstveniki pa, kot radi pravijo v TEŠ, »raje letijo v London, kot se pripeljejo v Šoštanj«. Tam je kaj videti, soglašajo tudi poslanci s Šaleškega konca. Ne zgolj luknje, zdaj tam stojijo že velike nove zgradbe. Zato se projekta ne da več ustaviti.

Vendar je prisoten zelo močan občutek, da ga niti prejšnja niti sedanja vlada najraje ne bi nadaljevala. Naj obvisi nekje v zraku, da se le ne bi bilo treba odločiti in da na nas nihče ne bi mogel kazati s prstom kakor na kakšne težavne premogovne Poljake. A tako ne gre. In če je že padla odločitev, da je treba projekt poceniti, naj dobi tudi poroštvo.