Sladka vaba
pon, 20.03.2017, 20:00
Sladka vaba
So lekarnarji pri svojem delu lahko neodvisni, če jim trgovci na debelo z zdravili oddajajo prostore in jim posojajo denar?
Predstavljajte si, da ste lastnik trgovine. Prostor in opremo najemate od tovarne, ki izdeluje čokolado. Kupec vas vpraša, katero od sladkarij bi mu priporočili. Glede na najemno razmerje, v katerega ste vpeti, mu boste v roke skoraj gotovo potisnili čokolado, izdelano pri vašem najemodajalcu. Čeprav vam ta najemnega razmerja ne pogojuje z ustvarjenim prometom, bo vaša vest gotovo raje delovala v prid nekomu, ki vam po ugodni ceni oddaja prostore. Mar ne?

Lekarnarji v en glas zatrjujejo, da ne. Da je pri njih drugače. Da je njihova vest zavezana standardom svobodnega odločanja in kakovostni oskrbi bolnika. To, da najemajo prostor od določenega veletrgovca z zdravili in medicinskimi pripomočki, po njihovem mnenju ne vpliva na to, pri kom bodo naročili več škatlic tablet. Nekateri so pri veletrgovcih tudi zadolženi, a tudi to menda ne vpliva na odločitve o tem, kje bodo raje kupovali.

Na spletni strani ene od zasebnih lekarn opazimo velik logotip prav tistega veledrogerista, ki ji oddaja prostore in opremo. Kje so logotipi njegovih konkurentov? Odgovor na to se verjetno skriva v izjavi, da poslovne odločitve lekarne nimajo zveze s tem, kdo lekarni oddajo prostore.

V javnih lekarnah pravijo, da vpliva ne more biti, ker zdravila kupujejo skladno z okvirnim sporazumom, ki so ga sklenili v postopku javnega naročila. A kaj, ko je v teh sporazumih dovolj manevrskega prostora za podmizne dogovore. Tako je, na primer, računsko sodišče lani ugotavljajo, kako nekateri javni zavodi v postopku oddaje javnega naročila dobave zdravil na recept in brez recepta niso določili ustreznih meril za izbiro dobavitelja!

Ob tem ne trdimo, da lekarnarji lažejo, ko govorijo, da vpliva ni. Govorimo le o dvomu, ki bo ostajal, vse dokler bodo obstajale tovrstne naložbene prepletenosti.

Z novim zakonom o lekarniški dejavnosti, ki prepoveduje vertikalno povezovanje, naj bi se to uredilo. Po mnenju ministrstva bo namreč treba lekarne očistiti tudi vseh posrednih vplivov na strokovno neodvisnost delovanja izvajalca lekarniških dejavnosti. In med dejavnike, ki lahko posredno vplivajo na neodvisnost, gotovo spadajo tudi najemna in dolžniška razmerja. V tem primeru se namreč šteje, da ima pravna oseba, ki opravlja dejavnost prometa na debelo z zdravili drugo naložbo v pravni osebi, ki opravlja lekarniško dejavnost. Taka povezava pa je prepovedana. Ampak največji veletrgovci so prepričani, da zakon v opisana najemna razmerja ne posega in da je namen zakona zgolj v obojestranski prepovedi sočasnega opravljanja lekarniške dejavnost in dejavnosti trgovine na debelo oziroma proizvodnje zdravil.

Hudo jim gre namreč v nos, da sta si največja lekarniška zavoda omislila lastna veledrogerista, ne moti pa jih, če imajo sami v lasti prostore, v katerih delujejo lekarne. Veselijo se torej, da se bodo z novim zakonom znebili konkurence, svoje prostore pa obdržali. Zato lahko zgolj upamo, da bo ministrstvo znalo vertikalno udariti po mizi.

Sladka vaba

Foto: Igor Zaplatil/Delo

Prijavi sovražni govor