Slediti denarju in obsoditi

Ena odmevnejših gospodarskih zgodb zadnjih mesecev je povezana z Gorenjem. Družba je od začetka lanskega leta izboljševala poslovanje, Panasonic se je odločil za skrbni pregled, ki bi mu lahko sledila ponudba za prevzem, delnice Gorenja so rasle. Cena se je podvojila, ko pa so Japonci razkrili, da deleža ne bodo povečali, je strmoglavila.

Vodstvo Gorenja se je odločilo, da Panasonicove namere ne bo objavilo in tako je bila informacija najprej znana le ozkemu krogu posvečenih. In predsedniku vlade. Vsi delničarji in morebitni investitorji do javne objave o japonskem brskanju po poslovnem drobovju Gorenja torej niso bili enako obveščeni, medtem pa so delnice kupovali predvsem vlagatelji, skriti za fiduciarnimi računi v tujini. Ti so do razpleta japonske zgodbe lahko mastno zaslužili. Po drugi strani pa so bili oškodovani vsi, ki za cenovno občutljive informacije niso vedeli v istem času. Agencija za trg vrednostnih papirjev je sledila denarju in mednarodna preiskava je (za zdaj) razkrila dve fizični osebi (»insajderja«) iz špekulativnih poslov z Gorenjem. Ovadbi Franja Bobinca zaradi razkrivanja informacij premieru Cerarju je tako sledila še ena – vsebinsko pomembnejša.

Sodni zaostanki pri nas niso več sistemska težava. A razlogov za spanje na lovorikah ni. Zdi se, da pravosodje z znanjem ni sledilo tržnim spremembam v družbi in da nekaterim gospodarskim kaznivim dejanjem ni kos. Tudi to je verjetno botrovalo noveli zakona o kazenskem postopku, ki natančneje ureja ravnanje tožilcev z ovadbami tako imenovanih kvalificiranih ovaditeljev ter prinaša dodatne varovalke za neutemeljeno in prezgodnje zavrženje ovadb regulatorjev sistema. Ti bodo tako dobili več verodostojnosti, ljudstvo pa dokaz, da smo pred nadzorom in zakonom vsi enaki. In da v naši državi res nihče ni nedotakljiv.