Slike, ki spreminjajo svet

Štiriletno tragedijo razpadle države Sirije in njenih prebivalcev je zajela ena samcata fotografija. Podoba nemočnega trupelca na idilični plaži v Turčiji je pretresla svet in potrkala na vest evropske javnosti. Večmilijonska masa beguncev iz Sirije in več sto tisoč anonimnih žrtev, ki do zdaj niso prodrli do naše zavesti, je s tragično usodo triletnega Alana Kurdija dobila obraz in ime. S tragedijo Kurdijeve družine, ki je več let bežala po sirskih mestih in iskala varno zavetje, je zahodni svet takoj razumel, kaj se dogaja. To je sicer zelo nelogično, saj smo s surovimi podobami sirske vojne in človeških usod soočeni vsak dan, če le bežno spremljamo medije, a človeška psihologija spopadanja z realnostjo ima svoje zakonitosti. Ko umirajo in trpijo milijoni, smo brezbrižni, ko je neprijetna resnica konkretizirana, se zganemo.

Tako kot je ameriška javnost začela vietnamsko tragedijo razumevati drugače po objavljeni fotografiji napalm deklice ali pa, če gremo malo bliže Sloveniji, ko so mediji objavili fotografijo izstradanega Bošnjaka v srbskem taborišču Omarska. Grozote novega holokavsta, kot so jo poimenovali, je spremenila optiko evropske in svetovne javnosti. Konflikt, ki ga niso razumeli, je nenadoma dobil kontekst. In takrat so se začele stvari spreminjati.

Žalostna podoba malega Kurdija je še ena od slik v nizu, ki bo spremenila potek zgodovine. Upajmo, da na bolje. Zato je nujno ukrepanje. Dovolj je bilo gledanja v tla ali stran. Dovolj je bilo brezplodnih sestankov na evropski in svetovni ravni. Zdaj je čas za načrt in ukrepanje. Najmanj, kar lahko pričakujemo od slovenske vlade, je, da se v begunski drami, ki maje evropske temelje, postavi na stran humanosti.