Tiskane izdaje
Iz Bruslja prihajajo navdušene ugotovitve o učinkih Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), tako da je oče tega programa predsednik komisije Jean-Claude Juncker predlagal njegovo podaljšanje in okrepitev. Navdušenje pa ne more veljati za Slovenijo. Ta je namreč poleg Malta in Cipra najslabše unovčila finančni potencial Junckerjevega sklada.
Ta morda ni tako privlačen kot nepovratna evropska sredstva – pri črpanju katerih je Slovenija uspešnejša – a ga vseeno ne gre spregledati. S podporo EFSI se v Evropi odpirajo nova delovna mesta, gospodarstvo se krepi, podjetja vlagajo v razvoj, blaginja prebivalcev se izboljšuje. Slovenski podjetniški sklad je doslej 441 malim in srednjevelikim podjetjem odobril 83 milijonov evrov garancij za zavarovanje bančnih kreditov. Podjetja zato lahko dobijo kredite ceneje in hitreje ter z manj zavarovanji.
Podatki Evropske komisije kažejo, da je Slovenija koristila dobrih 10 milijonov evrov iz EFSI, in sicer dobrih osem milijonov evrov za jamstva malim in srednjevelikim podjetjem ter 2,25 milijona evrov za tehnično pomoč pri pripravi projektov energetske prenove javnih stavb.
Ostale države so koristile bistveno več finančnega potenciala Junckerjevega sklada. Največ podpore dobijo velika gospodarstva Italija, Francija, Velika Britanija, Španija in Nemčija. Zasebni in javni investitorji v teh državah lahko za evropsko sofinanciranje prijavijo največ velikih projektov. Večji kot je projekt, večja je lahko tudi podpora Bruslja. Zato bi bila dobrodošla sprememba modela, da bi več financiranja lahko koristile tudi manjše države – denimo z odpravo omejitve spodnje meje velikosti infrastrukturnih projektov.
Po drugi strani so tudi manjše države pokazale, da je mogoče koristiti bistveno več semenskega kapitala iz EFSI, kot ga je Slovenija. Estonija, denimo, ima za tretjino manj prebivalcev kot Slovenija in manjši BDP na prebivalca, pa je koristila desetkrat več sredstev. Da ne govorimo o Češki in Slovaški, ki gospodarsko dohitevata in prehitevata Slovenijo. Medtem ko sta si Slovenija in Slovaška podobna po imenu, je drugače po znesku počrpanega zneska. Slovaška je namreč koristila 500 milijonov evrov za 1,3 milijarde evrov vredno avtocesto okoli Bratislave.
Eden ključnih razlogov, da EFSI ni podprl nobenega slovenskega infrastrukturnega projekta, je njihovo pomanjkanje in zahteva, da se morajo prijaviti le projekti, ki jih je mogoče zagnati v treh letih, so pojasnili na finančnem ministrstvu. To je skrb vzbujajoč razlog, ki kaže na nesposobnost države, da bi – ob nekaj obnovah in modernizaciji železniških odsekov ter gradnji avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje – šest let po zaključku avtocestnega križa pripravila nove velike projekte oziroma zaprla njihovo finančno konstrukcijo. Slovenija bi za financiranje iz EFSI lahko denimo prijavila gradnjo drugega tira ter novo cev predora Karavanke.
Rešitve za Slovenijo so torej v hitrejši pripravi projektov, povezovanju manjših projektov, oblikovanju javno-zasebnih partnerstev ter iskanju sinergij med financiranjem iz EFSI in drugimi evropskimi skladi.
