Slovenija na prvem mestu

Je SMC padla iz ravnotežja, je bila morda odgovorna ali zgolj oportunistična?

Objavljeno
27. januar 2017 20.27
jsu*Shod proti zakonu o tujcih
Zoran Potič
Zoran Potič
Ko se v Sloveniji lotevamo težkih vprašanj, običajno pri tem pretiravamo in na koncu razpravo tako zreduciramo, da nam na koncu ostane le še črno-bela slika. Tako se je zgodilo tudi pri zakonu o tujcih, ki na zalogo uvaja mehanizem zaprtja meje, če bo tako odločil državni zbor zaradi razmer, ki bi nastale, če bi na slovensko ozemlje poskusilo nelegalno vstopiti veliko beguncev ali migrantov. »Vse manj begunci in vse bolj migranti« je tema, ki vse bolj zaposluje ne le Slovenijo, ampak celotno Evropo in večino sveta. Ta je, kot vemo, nastajal v zadnjih sedemdesetih letih po dveh krvavih globalnih vojnah, po padcu totalitarnega sistema sovjetskega komunizma pa se je že zdelo, da liberalne parlamentarne demokracije, v katerih so človekove pravice eden temeljih gradnikov, nimajo alternative. Cvetenje populizma, krepitev avtoritarnih voditeljev v nekaterih evropskih državah in celo v ZDA, dokazuje, da če kaj, potem vemo, da na tem svetu ni nič trajnega in da za vse lahko najdemo alternativo. Res, da je ta včasih dobra, se pa tudi zgodi, da je slaba.

Se je bilo mogoče izogniti zakonu o tujcih, ki je v zadnjih tednih vzbujal toliko čustev v razmerah, ko Evropski uniji od migracij bibličnih razsežnosti pred letom in pol ni uspelo oblikovati nobene resne politike, ki bi na soliden in solidaren način reševala problem? Se lotevamo varnostnih vprašanj, ki spremljajo begunsko in migrantsko zgodbo, ker prihajajo na evropska tla ljudje iz drugačnega verskega in kulturnega okolja, pravilno in s pravo mero pozornosti?

Če analiziramo slovenski odgovor na vse te dileme, ki se postavljajo pred veliko preizkušnjo vsakega proevropskega in kozmopolitskega človeka, lahko ugotovimo, da ne gre za unikaten ukrep. Razumemo ga lahko skozi optiko, ki jo je leto in pol gromovniško predstavljal novi ameriški predsednik Donald Trump, novembra lani pa je dobila potrditev celo na volitvah – Amerika na prvem mestu. Če karikiramo, na simbolni ravni pomeni zakon o tujcih ravno to – Slovenija na prvem mestu. In za to smo očitno pripravljeni hoditi celo po robu pri vrednotah, o katerih smo še do včeraj menili, da so nedotakljive, pravzaprav svete.

Če bomo imeli srečo, posebnih ukrepov iz zakona o tujcih nikoli ne bo treba uporabiti. Je pa že zdaj jasno, da v slovenski politiki po tem zakonu ne bo nikoli več tako, kot je bilo. Zaradi zakona so bili na največji preizkušnji poslanci v strankah, ki svoj navdih črpajo v liberalizmu, zmernosti in sredinskosti. Medtem ko je bilo za leve (ZL, SD) in desne (NSi, SDS) jasno, kakšno stališče bodo zavzele, so največ znoja prelili v vladajoči SMC. Nesoglasja med predsednikom vlade Mirom Cerarjem in predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom niso ostala neopažena. Gre za ključna stebra stranke, pred katero je še leto in pol mandata do prihodnjih volitev. Je z zakonom o tujcih zmagal desni (Cerar) in bil porušen levi steber (Brglez)? Je SMC izgubila ravnotežje, je morda ravnala odgovorno ali pa se je zgolj oportunistično pozicionirala pred prihodnjimi volitvami, na katerih bodo po pričakovanjih volivci veliko bolj dovzetni za melodije populizma? Kot vedno, odgovore bomo dobili v kratkem.