Tiskane izdaje
V interesu novega predsednika ZDA Donalda Trumpa ni močna EU, ki bi sama reševala lastne probleme. Najlažje jo lahko destabilizira v sodelovanju z ruskim voždom Vladimirjem Putinom. Če bo zaživela ta nova os, se bodo Evropejci znašli v sendviču. Na Balkanu so še na oblasti nosilci starih nacionalističnih idej. Zahod in ZDA sta do zdaj poskušala končati konflikte po mirni poti in poskrbeti za politično ravnotežje. Naveza Trump-Putin lahko okrepi Srbijo in Beogradu da zanos, da zaostri politični ton.
Ni izključeno, da se bo ustavila širitev Nata, ker bo za Trumpa to tretjerazredno vprašanje, Nato pa bi brez polnega angažmaja ZDA izgubil pomembnost. To bi bil uspeh za Putina. Katastrofalen scenarij za EU bi tudi bil, če se bo Washington odločil za umik ameriških sil z Balkana. Ta bi ostal prepuščen samemu sebi. Če bo Trump razglasil Balkan za evropski problem, se bo povečal ruski vpliv. V Bruslju nimajo enotnega mnenja o Balkanu, čeprav so na evropskem dvorišču spet skrb vzbujajoče razmere.
Balkanski narodi so se v zgodovini medsebojno pobijali. Klali so se tudi zato, ker so bili eni Hrvati, drugi pa Srbi. Sovražnike je najlažje poiskati med sosedi, ker so medsebojni odnosi obremenjeni s preteklostjo. Množica v kriznih časih raje sledi nacionalistični retoriki kot ideji o skupni prihodnosti. Srbi in Hrvati nista edina naroda, ki ju je zgodovina prisilila, da si delita isti prostor pod nebom. Skupni imenovalec take zgodovine je krog nasilja, ki ga izmenično uprizarjajo eni ali drugi, sobivanje v miru pa je kratko.
Nova oboroževalna tekma med Srbijo in Hrvaško še ni vzrok za preplah. Strah pred novo vojno na Balkanu ima prevelike oči. Res pa je, da bo zamisli, kot so delitev Kosova in Makedonije ali odcepitev Republike Srbske, ki so vstale po smrti na križu, težko izvesti brez nasilja.
