Sobotni uvodnik: še en referendum?

Novi družinski zakonik niti sprejet še ni bil, že se je začela nova referendumska kampanja. Začela se je s shodom pred parlamentom, na katerega so nasprotniki novega družinskega zakonika pripeljali množico otrok. Povejmo naravnost: otroke so zlorabili za politični pritisk. Otroci so postali kulisa političnega marketinga.

Poluradni del referendumske kampanje se je začel včeraj, z napovedjo, da bo Nova Slovenija zbirala podpise za izvedbo referenduma o družinskem zakoniku. Na referendumu, ki bo razpisan, če bodo pobudniki zbrali dovolj podpisov (morda pa jim bodo na pomoč priskočili parlamentarci in omogočili referendumsko bližnjico), naj bi odločali o družinskem zakoniku kot celoti, kampanja pa se bo, kot je videti, vrtela zgolj in edino okoli enega člena – ali imajo lezbijke in geji pravico posvojiti biološkega otroka partnerice oziroma partnerja. Na referendumu, če se bo ta zgodil, naj bi torej odločali o pravici manjšine.

Kaj je bistvo parlamentarne demokracije? Italijanski politolog Giovanni Sartori ugotavlja, da je za sodobno demokracijo značilno zasedanje v odborih. Velike naprave sodobnih demokracij – vlade, parlamenti, stranke – so tehnično v resnici sestavljene iz zapletenega omrežja odborov, teles, ki so namenjena iskanju kompromisov. Odločitve, ki so sprejete na odborih, praviloma niso odločitve, ki bi bile prva izbira predlagatelja.

Odbori omogočajo odločanje o niansah. Če prva izbira predlagatelja ni sprejemljiva za del odbora, ima odbor še vedno možnost, da najde formulacijo, ki bi bila razumna, a je hkrati sprejemljiva tudi za manjšino. Ker pa odbori ne delujejo izolirano, temveč se morajo prilagajati drugim odborom oziroma morajo predvideti njihova stališča, končna odločitev predpostavlja številna prilagajanja. Demokracija ne dovoli t. i. iger z ničelno vsoto, v kateri bi svet delili na zmagovalce in poražence, temveč zahteva končno pozitivno bilanco, rešitev, nad katero nihče ne bo fanatično navdušen, hkrati pa bo rešitev še vedno smiselna, funkcionalna in delujoča.

Zveni zapleteno. To težko pregledno omrežje odborov – lahko jih imenujemo tudi komisije, delovna telesa ali kako drugače – je razlog, da je Churchill demokracijo opisal kot najslabšo obliko vladanja – razen vseh tistih oblik, ki so bile od časa do časa že preizkušene. In niso delovale. V demokraciji, tem ne najbolj preglednem procesu iskanja kompromisov, nastajajo rešitve, ki s stališča ene osebe ali ene skupine nikdar niso genialno optimalne. Hkrati pa so za veliko večino še vedno sprejemljive.

Demokracija je zapletena naprava, namenjena iskanju kompromisa, ki mora biti po eni strani dovolj zrel, a hkrati še ne sme biti gnil. Meja med zrelostjo in gnilobo pa je v resnici tenka. Kot pri sadju. Ob iskanju meje, kaj je zrelost in kaj gniloba, nam lahko pomaga ustava. Če ustava prepoveduje vsakršno diskriminacijo, potem kompromis ni sprejemljiv, če ogroža ustavno zajamčene pravice manjšin. Člani odborov, ki v sistemu parlamentarne demokracije iščejo kompromise, torej ne smejo prestopiti črte diskriminacije.

Kompromis, ki je nastal ob pisanju družinskega zakonika in govori o homoseksualnih parih ter posvojitvi, je na meji med zrelostjo in gnilobo. Morda je besedilo, ki ga je potrdil državni zbor, celo diskriminatorno. Ali je res diskriminatorno, bi izvedeli, če bi o besedilu člena odločalo ustavno sodišče. Kljub dejstvu, da gre za kompromis, ki je morda gnil, neustaven, bo kompromisno besedilo morda razlog za nov referendum, na katerem bi odločali o zakonu kot celoti.

Zakonodaja, ki ureja družinska razmerja, je nastala v davni preteklosti. Predpis, ki naj bi ga nadomestil novi družinski zakonik, je nastal leta 1976, v nekem drugem času, drugem režimu, drugi državi. Kako dramatično se je v 35 letih spremenil svet, pove podatek, da je bilo leta 1976 na tisoč sklenjenih zakonskih zvez 146 razvez. Leta 2007 je bilo na tisoč sklenjenih zakonskih zvez več kot 400 razvez. Leta 1976 se je rodilo več kot 30 tisoč otrok. Nekaj več kot tri tisoč otrok se je rodilo zunaj zakonske zveze. Danes je razmerje povsem drugačno. Zunaj zakonske zveze se rodi več otrok kot v zakonski zvezi. Novi družinski zakonik sledi spremembam, ki so se v desetletjih zgodile v družbenem tkivu. Med drugim postavlja nove standarde varovanja koristi otrok. Prepoveduje, denimo, telesno kaznovanje otrok.

Še en referendum? Referenumska demokracija se od parlamentarne občutno razlikuje. Parlament je arena iskanja kompromisa, ki nima niti popolnih poražencev niti popolnih zmagovalcev. Referendum pa je arena, v kateri nekdo zmaga. Drugi je poražen. Vmes ni nič.