Socialna bomba

Največje tržiško podjetje Peko, ki ga država skupaj z drugimi lastniki prodaja od novembra lani, je v zelo hudih težavah. Zaradi neporavnanih računov mu grozi odklop elektrike in ogrevanja, delavce, ki so jim le s težavo nakazali januarske plače, ne pa tudi vseh prispevkov, naj bi v prihodnjih dneh poslali domov na čakanje. »Pristojnim sem že septembra razložil, da lahko ob takšnih trendih, ko se že od poletja zaradi majhne prodaje zdi, kakor da se je ustavil čas, normalno poslujemo le do konca leta 2012,« je v četrtek poslancem državnega zbora dejal predsednik uprave Peka Janez Sajovic. Če se bo marca pokazalo, da nobeden od dveh ponudnikov ni dober oziroma prodaja Peka, ki ima v Tržiču 300, na ravni skupine pa 950 zaposlenih, ne bo uspešna, bo šel paradni konj slovenske obutvene industrije v stečaj. Proslave ob 110-letnici blagovne znamke v Tržiču, v katerem bi se moralo glede na politični program sedanjega župana Boruta Sajovica (ni v sorodu s predsednikom uprave) dobro, zdravo in varno živeti, ne bo, kvečjemu komemoracija ...

Seveda je lahko pavšalno reči, da največja lastnica, država, pri ravnanju s Pekom ni ravnala odgovorno. Povsem mogoče se je strinjati tudi s poslancem Jerkom Čehovinom, ki je na skupni nujni seji odborov za gospodarstvo ter finance in monetarno politiko ugotavljal, da je Peko simbol neuspešnega državnega intervencionizma. Načrt prestrukturiranja se je namreč ustavil na pol poti, kajti le država je shiranemu podjetju januarja lani nakazala šest milijonov evrov, ki so jih večinoma porabili za poravnavo in podaljšanje bančnih posojil. Kapitalskega sodelovanja z žirovsko Alpino do konca februarja 2012 ni bilo, čeprav je bil to eden od pogojev, ki ga je pred nakazilom šestih milijonov evrov zahtevala vlada. »Rovtarji so ostali v svojem svetu, mi v drugi luknji,« slikovito pravi Sajovic, ki se je v časovni stiski sam trudil iskati novega sovlagatelja. Toda izbrani vlagatelji, ki so bili pripravljeni dokapitalizirati Peko s stvarnimi vložki, lastnikom niso bili všečni. Ko je vlada je novembra lani pooblastila AUKN, naj ga proda, k načrtu o prodaji celotnega Peka s hčerinskimi družbami vred pa so pristopili drugi lastniki (DSU, Gorenjska banka in banka SKB), v Tržiču že niso imeli več likvidnostnih sredstev. Prodajni postopek je prevzel Sod, sledilo je podaljševanje rokov, vendar pred 15. marcem končne odločitve ne bo.

Ta hip na vozičkih v Peku čaka 5000 moderno oblikovanih čevljev za zahtevnejše evropske kupce, manjkajo jim le pete. Dobavitelj želi plačilo in ga ne zanima, da bi Peko utegnil kupiti nepremičninarski špekulant. Kar 76 odstotkov zaposlenih v Peku nima srednje šole in je priučenih, povprečna starost zaposlenih je 50 let. Socialna bomba v občini Tržič, ki ima že zdaj največjo stopnjo brezposelnosti na Gorenjskem, je neizbežna.

Dober lastnik potrebuje jasno vizijo razvoja podjetja. Država pa je pozabila na celotno obutveno panogo, kajti šole za čevljarje v Sloveniji ni, pri izvedbi programa, v katerem bi se bodoče čevljarje dokvalificiralo, se je zataknilo, ker ni bilo denarja. Državi torej lahko zamerimo, da nima jasnega pogleda, katere panoge bi poleg lesne še razvijali. Tekstilni industriji se je že odrekla...