Socialne želje

Gospodarska uspešnost, politična stabilnost in socialna trdnost bi morale biti celota.

Objavljeno
17. november 2017 22.09
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Da pravice iz socialnega stebra ne bi ostale le pobožna želja (kot je dejal Jean-Claude Juncker), se bo v evropski politiki moralo še veliko spremeniti. S stebrom, ki je bil z veliko pompa razglašen v Göteborgu, želi Evropa po letih kriz in negotovosti pokazati bolj socialen obraz in se približati ljudem. Četudi se EU gospodarsko spet vzpenja, so socialne posledice velike krize ostale močne. Najbolj v južnem delu Unije, predvsem za usodo tamkajšnjih mladih.

Zasedanje v zgodovini Unije ni bilo prelomnica. V ozadju vrha na Švedskem je bilo predvsem veliko politične preračunljivosti. Njegovo sporočilo je bilo zasnovano kot odgovor na strahove pred posledicami globalizacije, preobrazbo dela in rastočo neenakostjo, ki niso botrovali le vzponu populistov vseh barv, ampak tudi nezaupanju v EU.

Cilje, kakršna sta pravica do poštenega plačila za spodoben življenjski standard ali enakopravnost spolov pri plačilu, je laže zapisati v evropske politične deklaracije kot nato uresničevati doma. Ena od najšibkejših točk socialnega stebra je, da v njem ni konkretnih načrtov za uresničevanje ciljev in da so interesi držav različni. Denimo, na vzhodu v zahtevi Emmanuela Macrona po zbliževanju socialnih standardov po Evropi vidijo prikrite protekcionistične težnje.

Vsekakor je Evropa v primerjavi z drugimi deli sveta, Japonsko, Kanado in ZDA, po socialnih pravicah v veliki prednosti. Kljub temu ohranjanje tega, predvsem v času staranja evropskih družb, zahteva prilagajanje sistema ob zavedanju, da doseganje višje konkurenčnosti s pretiranimi rezi ni skladno z evropskim modelom. Na stari celini bi gospodarska uspešnost, politična stabilnost in socialna trdnost morale biti nedeljiva celota.