Sodelovanje ali zaton

V Sloveniji vendarle nastajajo spremembe v razmišljanju, začetki so obetavni. Sodelovanje za boljši jutri in odpiranje navzven. »Le skupaj bomo zmogli naloge, ki so pred nami,« je čedalje pogosteje slišati. Ena takih je tudi umestitev Unescove katedre za zmanjšanje tveganja vodnih ujm na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Podlaga za to oziroma priznanje za dosedanje dobro delo ne pride samo po sebi, treba je sodelovati in nekaj vložiti tudi v promocijo, treba se je predstaviti. Slovenija ima na voljo ogromno področij, kjer bi lahko igrala mednarodno pomembno vlogo in sodelovala v nastajanju evropskih predpisov, le otresti se je treba občutka majhnosti in nepomembnosti.

Nova katedra prinaša možnost sodelovanja z znanstveniki iz tujine, pridobivanje izkušenj naših študentov na terenu pri nas in drugje, že kongresi in spoznavanje prinesejo tudi poslovne priložnosti.

Podoben je sporazum o skupnem razvoju sistemov pametnih omrežij in pametnih skupnosti Elesa z japonsko razvojno agencijo Nedo. Slovenija je idealne velikosti za razvoj in preizkus visokotehnoloških rešitev, ki so lahko izvozni artikel velike dodane vrednosti. Enako je s trajnostno mobilnostjo, ki jo uresničujeta BTC in Avantcar. Povsem v slovensko znanje in tehnologije pa je usmerjen še projekt Gen-I Sonce.

Videti stvari celostno, to je to. Enak razmislek bi verjetno moral opraviti tudi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, ki bi v primeru načrtovane naložbe v veliko avtomobilsko tovarno na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih ustavljal »ekoteroriste«, ki takšni naložbi nasprotujejo.

Nove službe seveda občutno višajo kakovost življenja določene skupnosti, vendar le, če so plače zaposlenih dovolj visoke. Po drugi strani pa je kakovost življenja odvisna tudi od kakovostne hrane, ki pa je v Sloveniji primanjkuje tudi zato, ker so stavbe in ceste pri nas nadomestile nadpovprečno veliko kmetijskih površin. Če ne bi imeli v državi že ogromno degradiranih površin, zapuščenih ali umirajočih poslovnih con, bi bila namera ministra mogoče še razumljiva, tako pa ni, saj je, ne nazadnje, tudi v nasprotju z evropskimi politikami. Degradirane površine je treba zmanjševati, ne jih z novimi zgradbami na njivah in velikih cestah za tovornjake iz njih še povečevati.

Največ dosežejo skupnosti, v katerih je sodelovanje običajno. Skupaj dosežemo večje koristi kot vsak sam. Slovenija je predvsem zelena in takšna je tudi prihodnost. Le tu je naša država lahko prva na svetu in sodeluje pri oblikovanju vseh prihodnjih politik.

Imamo veliko gozda, največ območij Nature 2000, prav tako imamo nadpovprečno veliko kakovostne vode, sposobni smo sobivati z medvedi in volkovi, kar Nemcem ali Francozom nikakor ne gre, pripravljamo dobro hrano, imamo vso infrastrukturo, znanje in vse energetske vire, da razvijemo in preizkusimo nove tehnologije. V sodelovanju tudi s tujimi strokovnjaki. To so podlage za visoko kakovost življenja in delovnih mest, ne tovarne na njivah, in to bi morala država podpirati.