Sol na rano zaposlenih

Cerarjevi možje so prvi korak do transparentnosti postopkov v slovenski energetiki.

Objavljeno
03. oktober 2014 20.15
Termoelektrarna Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

V trenutku, ko je ruski petičnež Burlakov odklonil nakup trboveljske Termoelektrarne (Tet) skupaj z dvema milijonoma evrov težkimi ekološkimi tožbami zasavskih kmetov, je sto šestdesetim zaposlenim v Tetu začela teči voda v grlo. Samo en podpis in en sklep prvega moža Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) Blaža Košoroka je dovolj, da se čez noč vsi znajdejo na cesti. Kajti tudi prodajo Teta je do zdaj vodil en sam človek: prvi človek HSE. Z njo si nihče na državni ravni ni maral »mazati rok«, ne vlada ne nekdanji Sod, zdaj Slovenski državni holding (SDH), ker da je njen 80-odstotni lastnik HSE. Pri tem so pozabili, da ima tudi HSE lastnico – državo, ki sme edina prodajati svoje, državno premoženje.

Da lastnik Tet prodaja netransparentno, »pod mizo«, so zasavski energetiki opozarjali dve leti. Najmanj so bili glasni v Tetu. Vladne karavane so šle dlje, 30-milijonsko knjigovodsko premoženje pa je bilo še naprej v rokah enega človeka. Nadzorniki HSE so v torek sklenili, da gredo z Burlakovom po dveh letih in pol pogajanj v še en pogajalski krog – do prihodnjega torka. Slovensko pogajalsko ekipo bodo celo okrepili s predstavniki dveh ministrstev in SDH. To potezo države Slovenije, ki jo v Zasavju pripisujejo vladi Mira Cerarja, je mogoče razumeti kot prvo nezaupnico dosedanji »one man band prodaji« in prvo spremembo do transparentnosti postopkov v slovenski energetiki. A žal se je poteza zgodila z več kot dveletno zamudo. Če ne celo prepozno ...

Težko je verjeti, da nekaj Cerarjevih mož lahko tok pogajanj in dogajanj obrne v prid Tetu. Še manj, da se bo Burlakov v sedmih dneh in nespremenjenih pogajalskih pogojih premislil. Zato je nenadna skrb države samo sol na rano zaposlenih. Ki jo je potrosila dve leti prepozno.

Burlakovu gre očitati, da je ob vseh skrbnih pregledih poslovanja Teta spregledal ekološke tožbe, državi in »termašem« s sindikati na čelu pa, da so predolgo molčali. Najbrž so špekulirali, da bo molk ohranil delovna mesta. Zdaj ko je jasno, da zaradi moči, skoncentrirane v rokah enega odločevalca, podobno usodo kot Tet lahko doživijo tudi drugi »strateški« energetski objekti, obtožbe zaradi »kavbojskih« postopkov lastnika in ignorance države dežujejo z vseh koncev. Država se tudi na »padec« hidroelektrarn na spodnji Savi po tistem, ko je HSE prodal svoj delež Gen Energiji, ni odzvala. V slogu »one man band« odločitve, je mogoče slišati, da lahko pade tudi edina dobičkononosna energetska družba – Dravske elektrarne.

V Tetu mrzlično iščejo rešitev. A brez posluha Cerarjeve ekipe ne bo šlo. V igri sta najmanj dva scenarija. Če namreč niti okrepljena slovenska pogajalska stran Burlakova do torka ne bo prepričala o nakupu 125-megavatnega bloka za Savo, Tetu grozi likvidacija, občini pa 25-odstotna brezposelnost. Rešilna bilka pet pred dvanajsto bi bil sklep o šestmesečnem moratoriju in prestrukturiranju Teta, ki lahko ustavi sklep o likvidaciji. Tožba proti Košoroku zaradi dolgotrajnega statusa quo, ki je Tet nazadnje tudi spravil na kolena, likvidacije ne bi preprečila ...