Tiskane izdaje
»Pobuda za zavarovanje Evrope« naj bi se imenoval načrt, s katerim je Obama danes v Varšavi seznanil Evropejce. ZDA bodo namenile dodatno milijardo dolarjev za financiranje ameriških kopenskih, letalskih in pomorskih sil v »novih«, vzhodnoevropskih članicah Nata. Pobuda bo okrepila tudi vojaško sodelovanje z Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, ki (še) niso članice Nata, s tem pa dodatno povečala varnost Evrope.
Če si je kdo še do danes, ko se je v Bruslju začel dvodnevni sestanek obrambnih ministrov Nata, slučajno domišljal, da Evropa sama odloča o svoji varnosti in da se bodo »stare« članice Nata, ki so večinoma zadržane do zaostrovanja s Putinovo Rusijo, na srečanju udarile z »novimi«, ki s Poljsko na čelu panično kličejo na pomoč Američane, se je krepko uštel. Obama je vnaprej določil, kdo je za Evropo sovražnik, katera Evropa zanj šteje (pri tem ni dosti drugačen od Busha) in kaj si ZDA mislijo o političnem mencanju Zahodnoevropejcev. Sporočilo je v Varšavi podkrepil še s srečanjem z novim ukrajinskim predsednikom Porošenkom.
Nekaj dni stara napoved, po kateri ZDA ne mislijo več igrati vloge svetovnega žandarja, pri Obamovem »evropskem ukrepu« očitno ni igrala nobene vloge. Geostrategija je jasna, pogled na zemljevid pove vse, že zdavnaj poraženo Rusijo je treba obkoliti in izločiti, Evropi pa jasno pokazati, kolikšna je njena geostrateška teža in pod kom v prihajajočih veliko večjih igrah sploh še lahko igra. Če je po vseh moledovanjih Washingtona seveda pripravljena povečati vojaške izdatke.
Kaj se bo zgodilo v petek, ko se bosta na sedemdesetletnico izkrcanja v Normandiji srečala Obama in Putin, da bi proslavila rusko-ameriško osvoboditev Evrope, po tem Obamovem »knock outu« ostaja uganka.
