Sovražniki odprtih družb

Svoboda nasprotovanja ni samoumevna − minuli dnevi so pokazali, koliko sovražnikov ima.

Objavljeno
15. januar 2015 19.46
Cyprus Moon
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Podobe iz Dresdna: mladi nasprotnik nemških Domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda v ponedeljek zvečer najprej sploh ni hotel odgovoriti na vprašanje, kje so demonstracije Pegida. Na nasprotni strani ni bilo kaj dosti drugače, demonstranti proti domnevni islamizaciji Nemčije so obtoževali, da jim »oni drugi« podtikajo in jih žalijo, če so, popolnoma prepričani v svoj prav, sploh hoteli govoriti z novinarji. S protidemonstranti so med pohodom po mestu izmenjali le glasne obtožbe.

Kdo pri takšnih prijateljih sploh potrebuje sovražnike? Zahodne družbe, celo tiste nacionalno najbolj homogene, so neusmiljeno razdeljene po ideoloških mejnikih, kot dobro vemo tudi Slovenci, ki si nasprotujemo pri vsem - od razumevanja zgodovinskih dogodkov do upravičenosti ene ali druge stranke za vladanje. A tudi to je demokracija. Ves čas pa bi se morali zavedati, da svoboda civiliziranega nasprotovanja ni samoumevna, minuli dnevi so še enkrat pokazali, koliko zakletih sovražnikov ima. Radikalizirani islamisti so v pariški redakciji satiričnega časopisa, v trgovini s košer izdelki po judovskem verovanju in drugje ubili sedemnajst ljudi.

Pogosto pozabljamo, kako mlado je naše razumevanje svobode, komaj nekaj stoletij, in kako zelo nekateri nasprotujejo »sekularni, urbani civilizaciji«, kot bi dejal britanski zgodovinar Michael Howard. Kar se nam od enakopravnosti žensk do pravice do individualnosti zdi samoumevno, je za nekatere grožnja. Številni predeli sveta evropsko dediščino razsvetljenstva, demokratičnih revolucij, industrijskega napredka, osvoboditve žensk in, če hočete, tudi seksualne revolucije povzemajo na temelju zahodnih izkušenj. Ti ljudje bi zdaj potrebovali vso našo pomoč že zato, da zavarujemo - in naprej razvijamo - svoje lastne vrednote. Z vsemi sredstvi bi morali zaščititi tudi privilegij, da jih lahko izprašujemo.

Naša civilizacija si prizadeva za človečnost in razumnost, enakost in svobodo, je pisal avstrijsko-britanski mislec in avtor knjige Odprte družbe in njihovi sovražniki Karl Popper. Tudi sam je bil med tistimi, ki so morali bežati pred morilci v imenu nacije in ideologije, in tudi sam je poudarjal, kako v začetnih fazah je še naša civilizacija, kako močne so še »zaprte družbe«. Zdaj pa se moramo zavedati, da je tudi njihova uničujoča moč vse večja. Še posebno mlade ljudi, ki še posebno radi padejo v zanko radikalnih teorij, bi morali doseči še pred pridigarji nasilja. Nemški zeleni politik s turškimi in muslimanskimi koreninami Cem Özdemir verjame, da bi islamu lahko pomagale prav izkušnje muslimanov v demokracijah, kakršna je Nemčija, zahodni teologi bi lahko nastopili z argumenti, da je treba dovoliti sodobno interpretacijo besed, zapisanih v svetih knjigah.

Morda v Nemčiji in Evropi, ne pa v številnih drugih predelih tega sveta. Liberalnega saudskega blogerja Raifa Badavija so samo za to, kar je zapisal, obsodili na deset let zaporne kazni in tisoč udarcev s palico, od katerih jih je pretrpel šele petdeset. Če je to sploh mogoče preživeti.