Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spet pri vodnjaku
sob, 22.09.2012, 18:00
Spet pri vodnjaku
Pridite in poglejte, nov krovni dokument slovenske RKC.
Kriza nikoli ni predvsem ekonomski pojav, temveč je prvenstveno stanje duha v družbi. Z nekaj heglovskega pridiha bi lahko rekli, da se njegove infekcije v družbeni razsežnosti materializirajo in tako postanejo vidne, realne ter konkretne. Religije, ki ciljajo onkraj le družbenih razmerij, si vzporedno postavljajo še vprašanja (zadnjega) smisla vsega dogajanja, toda v najmanjšem skupnem imenovalcu se vsi srečajo pri zgodbah družbene in osebne morale: Slovenija, če smo konkretni, je postala tak prostor vprašajev in klicajev, ki obrobljajo sistemsko propadanje družbenih (moralnih) vezi, te pa so s svojim kolektivnim jedrom pripete na posameznike, polne eksistenčnih strahov, razsrediščene od ideologij in praks, ki so jih imeli bodisi za svete bodisi za običajne, vsekakor pa za stabilne in trajne. Vtis je, da se s krizo in propadanjem starih praks dogaja nekaj povsem novega in institucije smisla pri tem niso in ne morejo biti ravnodušne.

V tem kontekstu je mogoče razumeti novi pastoralni načrt Pridite in poglejte, ki ga je te dni kot krovni dokument predstavila slovenska Katoliška cerkev.

Razlogi za skepso

Ko sem dokument prebral, se pravzaprav po več poskusih nisem mogel odločiti, kaj naj si o njem mislim. Je kontroverzen. Poln je odkritih in prikritih protislovij. Največje med njimi je to, da v njem Cerkev sebe kar na dva načina postavlja nad družbeni kontekst in izven njega: prvič kot da gre za (odtujeno) slovensko družbo, ki je tako v zgodovini kot v sodobni tranziciji ni soustvarila bistveno (ne le nepomembno), drugič pa, kot da na eni strani med vero in družbo ni prave povezave, toda vernik bi moral prav konkretno slovensko cerkveno organizacijo razumeti kot societas perfecto, kot popolno družbo.

Model slovenske cerkve pa je precej daleč od modela popolne družbe. Duhovni, moralni in materialni razkroj so bile stalnice zadnjih dveh desetletij. Za kolaboracijo s centri moči in oblasti je grdo obračunavala s svojimi ljudmi, inkvizicijske vonjave je bilo vonjati na vsakem koraku. Da bi se finančno lahko dogovarjala s staro partijsko levico, se je vmešavala v konstituiranje invalidne desnice. Ko je spet videla drugačno priložnost, je s finančnimi (proti)uslugami sodelovala v demontaži javnih medijev, pri nastajanju proslulih Janševih brezplačnikov, za oportuni politični servis je dala na razpolago svoje medije. Precej je sokriva za porušitev slovenskega bančnega sistema, za dobičke je brezsramno izsekavala gozdove, da bi na koncu sestavila osrednji steber najbolj usodne finančne krize. V imenu ponižnosti in pokorščine je utiševala svoje duhovnike, ki so se zgražali nad neevangelskostjo njenega družbenega angažmaja; pri tem skušamo pustiti ob strani spolne, pedofilske in »očetovske« škandale, ki so v slovenski cerkvi (to se da dokazati) dobili sistemsko zaščito hierarhije, katere moto ni bila (in kot kaže, še vedno ni) resnica, temveč, kaj slabega - če jo izvejo - si bodo ljudje mislili o »svoji sveti materi«. V to formulo je bila zajeta tudi zatajevana distribucija pornografije na televiziji v cerkveni lasti, nesramno bogatenje nekaterih duhovnikov, ki so prisegli na evangeljsko uboštvo; v posledici pozicije moči velja omeniti še izrazito nedialoškost do drugače mislečih.

Ko je papež Janez Pavel II. leta 1999 ob razglasitvi beatifikacije škofa Antona Martina Slomška v mariborski stolnici predlagal in zapovedal nov pastoralni načrt, ni mogel vedeti, da se bo ta čez več kakor desetletje znašel v posebnem družbenem kontekstu in da bo Slomškova Mariborska škofija postala svetovni sinonim za cerkveno moralno dekadenco. Toda, so zapisali v načrtu, »ta pot je bila potrebna, da lahko danes z večjo jasnostjo in odločnostjo razmišljamo o novi evangelizaciji in o prihodnosti cerkve na Slovenskem«.

V drugem branju sem zato najnovejši dokument Pridite in poglejte skušal brati v niansah, po katerih bi bilo mogoče razbrati glas ljudi, ki jim ni vseeno. Iskal sem njihovo dobronamernost in temeljne elemente, po katerih je krščanska vera postala eden pomembnejših soustvarjalcev humanizma in iz njega izpeljane svetovne civilizacije. Ta odprtost se je izplačala, kajti elementov za pozitivno vrednotenje vsebine je v tekstu kar nekaj.

Obetajoči poudarki

Navedek iz Pavlovega pisma Rimljanom (Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti) že v prvem delu je lahko da naključen, je pa poveden. Pavlovo Pismo Rimljanom je v različnih verskih krizah veljalo za temeljno branje tistih, ki so razmišljali o prenovi. Spomnimo: Pavel v očeh tudi filozofskih teoretikov velja za utemeljitelja univerzalizma. Drugače misleči, ljudje različnih nacionalnosti, spolov, barv kože in družbenih stanov, so v njegovi teologiji dobili polno »domovinsko pravico« evangelija, ki je bil pred tem nekako pridržan za Jude. Prav tovrstni elementi razmišljanja se v dokumentu Pridite in poglejte zdijo najbolj dragoceni. Med tri najpomembnejša pastoralna načela so snovalci uvrstili »spremembo v načinu govorice«: »Nova evangelizacija zahteva dialog s človekom in osebno pričevanje. Namesto da vztrajamo na stališču 'jaz vem, kaj ti moraš', zavzamemo držo 'midva skupaj iščeva' Božje sporočilo in Božjo voljo.«

Dokument na primeru Samarijanke (kot predlog nove misijonske metode) govori o srečanjih v vsakdanjem življenju, »v katerem premagamo predsodke drug o drugem«. V zaupanju in simpatiji, piše, se rodi dialog, tako se pride do globljih vsebin. Od zaprtosti k odprtosti vodi pot sprave in na tej točki je zaznati pomemben preobrat od dozdajšnje prevladujoče cerkvene retorike. Sočutje in pravičnost sta temelja odprtosti, ki vodi v odpuščanje in spravo: »Namesto ideoloških nesoglasij bomo sprejeli resnico o storjenih krivicah, vzpostavljali pravico, predvsem pa odločno stopili na pot odpuščanja in sprave.«

Pri vprašanju sprave v družbenih razsežnostih dokument seveda nujno odpre rane druge svetovne vojne in političnega katolicizma, ki se v svojih »alienacijah« vse do sodobne »svete polomije« vleče kot rdeča nit. Misli si sledijo takole: »Slovenska družba je danes še vedno izrazito polarizirana. Ideološka nasprotja krojijo razmerja med cerkvijo in državo (13) ... V slovenski družbi in Cerkvi še vedno čutimo rano razdeljenosti, ki jo je posebej okrepilo dogajanje med in po drugi svetovni vojni. Duh izključevanja dobi moč, kadar smo zapleteni v ideološki spopad z nasprotno stranjo (38) ... Cerkev na Slovenskem se čuti posebej nagovorjena in dolžna, da prispeva svoj delež k notranjemu miru posameznikov, k narodni spravi ter k splošni kulturi sprave in odpuščanja (93).«

Ali to pomeni, da bo Cerkev kritično ovrednotila tudi svoje ideološko početje pred drugo svetovno vojno, ki je bilo podlaga ideološkega dogajanja med njo in po njej?

Brez Hegla ne bo šlo

Če torej obidem kontroverznosti, ki jih ni malo, se kažejo oddaljeni obrisi nečesa novega, nemara pridih vznemirljive brezinteresnosti, ki humanizirane družbe dela humane, posameznike pa vzpostavlja v odnos do presežnih vrednosti življenja, za verne velja, da do svojega Boga. Tak optimizem je – ne brez nevarnosti razočaranja – mogoče tvegati tudi zato, ker dokument vsebuje kar nekaj samoobtoževanja in iskanja krivde pred lastnim pragom. To namreč počnejo zreli ljudje, ki hočejo dobro. K temu nas napeljuje tale misel, ki je v katoliški Sloveniji zadnjih let nismo bili vajeni: »Drugače misleči ne sme biti razumljen kot nasprotnik ali celo kot odpadnik. Brez drugače mislečih kristjan v današnji družbi ne more poglabljati svoje identitete. Spomnimo, da je ravno pluralna družba rimskega imperija ustvarila ugodne pogoje za razvoj krščanstva.« (126)

Tako sem pred sklepno sodbo, ki se ji bom odrekel. Vsako neslabonamerno seme si zasluži možnost, da vzklije in zraste. V tej priložnosti je največ vsebine naslova Pridite in poglejte, kajti štelo bo samo to, kar bo mogoče videti, ko bo zraslo. Tokrat težav zanesljivo ne bo s sekulariziranim, potrošniškim in brezbrižnim svetom, kajti bistvo brezbrižnosti je ravno v tem, da je ne zanima to, za kar se nekdo boji, da mu utegne biti odvzeto. Težave bodo v soli, ki se je spridila in je ni mogoče popraviti. Težave bodo v starih sodovih, v katere ni mogoče natočiti novega vina, pa se bodo sklicevali na tradicijo in zasluge.

Po drugi strani je narava krize slovenske Katoliške cerkve taka, da v temeljnih odločitvah ne dopušča kompromisov. Thomas Merton je v svoji Luči nevidne resnice zapisal tole: »Če torej v življenju skušaš pobegniti pred vročino ognja, katerega namen je, da te zmehča in pripravi, da postaneš svoj resnični jaz (...), ne boš mogel dobiti svojega pravega imena in obraza, in dogodek, ki naj bi bil tvoja izpolnitev, te bo uničil.«

Končno je tudi resnica institucije smisla (slovenske Katoliške cerkve) ta, da brez resnice izgubi svoj smisel. Duha niti v družbi ali njeni ekonomiji niti v religiji ni mogoče zagozditi v skladovnice denarja in v bančnem trezorju čakati, da mine nevarnost povratnih učinkov. Toliko nas je Hegel menda tudi že naučil o Sloveniji ...


Spet pri vodnjaku

Foto: Mavric Pivk

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
8 komentarjev
sofia

Slovenska gluha loza:
Čeprav levake boli spodaj zapisano, niso sposobni odgovoriti!!! LOL

24. september 2012, ob 18:53:26
sofia

Bog človeštva seveda ne bo zapustil.
Razočarajoče je, da škofje sploh ne omanjajo znamenj novega časa, ki prihaja.
Končuje se novi vek, katerega znanost in iz nje izhajajoč pogled na svet je temeljil na fiziki. Novi vek se končuje z zanikanjem vsakega namena, vsakega smisla, vsakega antropocentrizma.
Darwinizem je zabredel v čisti absurd.
Darwinistični pogled na človeka je tule:
http://www.pnas.org/content/107/10/4499.full.pdf+html

"Anthony Cashmore is a plant biologist who describes animals, including human beings, as a "bag of chemicals" entirely determined by the laws of physics and chemistry. He says, "we live in an era when few biologists would question the idea that biological systems are totally based on the laws of physics and chemistry."

Anthony Cashmore je botanik, ki opisuje živali, vključno s človeškimi bitji kot "vrečo kemikalji", ki jo popolnoma določajo zakoni fizike in kemije. Pravi, da živimo v dobi, "ko malo biologov dvomi v idejo, da so biološki sistemi popolnoma odvisni od zakonov fizike in kemije."

"In his inaugural address to the National Academy of Sciences, Cashmore joined many modern thinkers who support the idea that free will is just an illusion."
V svojem inavguralnem nagovru na National Academy of Science se je Cashmore pridružil modernim mislecem, ki podpirajo idejo, da je svobodna volja le iluzija.

"Finally, even if the properties of matter are confirmed to be inherently stochastic, although this may remove the bugbear of determinism, it would do little to support the notion of free will: I cannot be held responsible for my genes and my environment; similarly, I can hardly be held responsible for any stochastic process that may influence my behavior!"

Darwinist Cashmore trdi, da je človekovo ravnanje samo nasledek fizikalnih, kemičnih in stohastičnih procesov v možganih. Svobodne volje ni.

"The reality is, not only do we have no more free will than a fly or a bacterium, in actuality we have no more free will than a bowl of sugar. The laws of nature are uniform throughout, and these laws do not accommodate the concept of free will."

Realnost je, da nimamo nič več svobodne volje kot muha ali bakterija, pravzaprav nimamo nič več svobodne volje kot posodica sladkorja. Zakoni narave so povsod enotni in ti zakoni ne dopuščajo koncepta svobodne volje.
------------------
Zdaj pa pomislimo, kako materialisti zmerjajo vernike z raznimi vzdevki in kako absurdno je z njihovega vidika tako početje. Saj po njihovo človek nima nobene svobode. A je kakemu materialistu že kdaj prišlo na misel, da bi zmerjal muho ali pa skodelico sladkorja z zagamancem, nacijem, fašistom, klerofašistom, reakcionarjem, zaslepljencem, zaostaležem ....

Enako Dawkins:

But doesn't a truly scientific, mechanistic view of the nervous system make nonsense of the very idea of responsibility, whether diminished or not? Any crime, however heinous, is in principle to be blamed on antecedent conditions acting through the accused's physiology, heredity and environment. Don't judicial hearings to decide questions of blame or diminished responsibility make as little sense for a faulty man as for a Fawlty car?

Why is it that we humans find it almost impossible to accept such conclusions? Why do we vent such visceral hatred on child murderers, or on thuggish vandals, when we should simply regard them as faulty units that need fixing or replacing? Presumably because mental constructs like blame and responsibility, indeed evil and good, are built into our brains by millennia of Darwinian evolution. Assigning blame and responsibility is an aspect of the useful fiction of intentional agents that we construct in our brains as a means of short-cutting a truer analysis of what is going on in the world in which we have to live. My dangerous idea is that we shall eventually grow out of all this and even learn to laugh at it, just as we laugh at Basil Fawlty when he beats his car. But I fear it is unlikely that I shall ever reach that level of enlightenment.

Povzetek:

Toda ali znanstveni mehanicistični pogled na živčni sistem ne pokaže nesmiselnosti že same ideje o odgovornosti?

Za vsak zločin - ne glede na to, kako ostuden je - so "krive" okoliščine: fiziologija, dednost in okolje povzročitelja.

Sodne preiskave, ki naj ugotovijo krivdo oziroma zmanjšano prištevnost, so enako nesmiselne v zvezi s pokvarjenim človekom, kot bi bile v zvezi s pokvarjenim avtomobilom.

Občutki krivde in odgovornosti so samo mentalni konstrukti (torej nekaj izmišljnega - moja opomba) vgrajeni v naše možgane s tisočletji darwinistične evolucije.
Ti občutki so samo koristna fikcija, izmišljija, ki jo kreireajo naši možgani, da se nam ni treba soočiti z resničnim svetom.

Moja "nevarna ideja" je, da bomo te fikcije enkrat prerasli in se naučili smejati se človeku, ki obsoja pokvarjene ljudi, enako kot se smejemo nekomu, ki zmerja in za kazen tepe svoj avto.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zakaj torej naši ateisti toliko moralizirajo? A ne vidijo svoje kontradiktornosti? A ne vidijo, da se atomi v njihovih možganih gibljejo dugače kot atomi v mojih ali atomi v možganih Alojza Urana?
In proti temu ne more nihče od nas nič? Ker smo samo mehanizmi, ki delujejo po fizikalnih zakonih?

http://www.edge.org/q2006/q06_9.html#dawkins

Novi vek se je torej končal s popolnim nihilizmom.
--------------------------
Današnji Galilei so tisti, ki si upajo odkrito nasprotovati darwinizmu.
Prihaja nova, informacijska doba. Temeljila bo na informaciji (= misli, načrtu, programu, ki izhaja iz duha ...).
Pred teologijo so velike naloge: uskladiti teologijo z novimi spoznanji v znanosti.
Teologija ne sme biti odtujena od znanosti. Kajti resnica je ena in absolutna.
" I hold that truth is unified. In other words, there are many aspects to truth, but only one truth. One truth does not exist for science, another for philosophy, and another for theology. Why does this matter? If science, philosophy, and theology all present diverse aspects of the same truth (as opposed to each arriving at its own truth) then, on condition that each uses its proper methods, any truths arrived at from one domain will always be compatible with truths arrived at in another domain. Conversely, any apparent truth arrived at in one field must be false if it contradicts a known truth in another field. Lawrence Kraus, a popular scientist, says that the universe could have created itself out of nothing. This ridiculous claim contradicts both the law of identity and the law of causality. There is no reason to take it seriously because evidence, interpreted rationally, cannot possibly support his contention. He can only come to such a perverse conclusion by interpreting the evidence irrationally.

I define “synthesis,” therefore, as interdisciplinary cooperation between the various branches of knowledge in the pursuit of the one truth. Clearly, theology (and philosophy) can illuminate science in many ways—and vice versa. I am not suggesting that each branch has nothing to do with the other. Quite the contrary, every specialty overlaps horizontally with its neighbor specialty (social psychology, sociology, anthropology) and finds its level vertically with higher and lower sciences (physics>>chemistry>>biology) (Theology>>philosophy>>mathematics>>science).

A specialist who has no general knowledge of his relationship with the big picture is a danger to himself and others. May the saints preserve us from scientists who know nothing about philosophy and philosophers who know nothing about science."

Iz nekega komentarja na nekem blogu.
------------------
Zelo dober video o novih pogledih je tule:

http://programmingoflife.com/watch-the-video

Ni šans, da tole pojasni darwinizem:
http://www.youtube.com/watch?v=yJpi8SnFXHs

24. september 2012, ob 12:33:48
sofia

Sicer je pa Slovenijo treba odpreti, odpreti vrata in okna na stežaj, prevetriti našo zatohlost ....
Ne smemo se zapirati v svoje skupine istomišljenikov in se bati izzivov drugače mislečih.
V Sloveniji je toliko sovražnosti predvsem zato, ker drug o drugem malo vemo.
Od naših avtoritet na vseh področjih bi morali zahtevati, da nam predstavijo svoj svetovni nazor.
Morala bi se začeti debata, spoznajmo drug drugega!
A ne bi bilo čudovito, če bi naša RTV predvajala take debate, kot je tale med ateistom Dawkinsom in angleškim rabijem Sacksom na BBC.
http://www.evolutionnews.org/2012/09/in_debate_brita_1064521.html

(Kultiviran in razorožujoče odprt način komuniciranja rabina je ukrotil tudi sicer napadalnega in arogantnega Dawkinsa. Dawkins je bil prav nebogljen: se je pa ponovno kot na dlani pokazala njegova kontradiktornost - kot materialist Dawkins seveda ne more verjeti v svobodno voljo (na nekem mestu govori o ljudeh kot robotih ...) v debati z rabinom pa govori o ljudeh, kot da imajo svobodno voljo .... druga smešnost je to, da Dawkins zdaj trdi, da je v skladu s pričakovanji darwinistov, da je tudi "junk" v genomu pomemben ... ne moreš verjeti ... še leta 20o9 je Dawkins trdil, da je "junk" v genomu dokaz za darwinistično evolucijo in da spravlja "kreacioniste" v zadrego ...)
Naj slovenska TV omogoči debate med predstavniki različnih veroizpovedi in ateisti!
A ne bi bilo fantastično, če bi na nacionalki lahko spremljali debate med prof. Stresom, Štuhecem, Ocvirkom, Jamnikom pa muslimanskim muftijem Grabusom, pravoslavnim parohom Boškovićem in izbranimi ateisti, panteisti, pogani, budisti ....
Dolžnost Cerkve je, da predstavi krščanski svetovni nazor. Naj teologi naredijo nekaj podobnega temu:
http://www.youtube.com/watch?v=uSpdh1b0X_M&feature=relmfu
in dajo to na youtube. Večina Slovencev sploh ne ve, kaj je svetovni nazor in kako je pomemben za človekovo življenje. Ideje imajo konsekvence.

24. september 2012, ob 10:37:58
Neznan

Mensa kot dežurni veso briše.
kar naj briše sramoto slovenskega novinarstva...

23. september 2012, ob 19:56:07
sofia

Še en hudoben Markešev zapis o Cerkvi.
Niti ene drobtine dobrega na najde v slovenski Cerkvi. Njegov spis pa kot ponavadi slogovno nemogoč, neberljiv.
Kako jasno in razumljivo je v primerjavi z Markeševim tekstom besedilo Pridite in poglejte.
http://katoliska-cerkev.si/media/datoteke/Dokumenti%20in%20publikacije/120824%20-%20Pridite%20in%20poglejte%20-%20koncna%20verzija%20za%20tisk.pdf

23. september 2012, ob 14:47:29
baubau

Avtor očitno meni,da ga je študij teologije postavil za tožnika in sodnika v eni osebi nad Slovensko Cerkvijo.

23. september 2012, ob 11:24:35
Neznan

Dohter, lahko bi sproti odgovarjal na dileme...

22. september 2012, ob 20:22:43
Neznan

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

22. september 2012, ob 19:32:49
8 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej