Spet v zadnjem trenutku

Ker se je z enotno vozovnico tako dolgo zavlačevalo, so prevozniki pač izbirali vsak svojo.

Objavljeno
04. maj 2016 18.25
mpi*avtobusni prevozniki
Aleš Stergar
Aleš Stergar

Za največji del uporabnikov javnega potniškega prometa - za šolajočo se mladino - naj bi integracija z enotno vozovnico zaživela naslednje šolsko leto. Tako je vsaj mogoče razumeti napovedi in zagotovila, ki prihajajo z ministrstva za infrastrukturo in Slovenskih železnic, ki so z javnim postopkom pridobile naročilo za zadnji korak v integraciji javnega potniškega prometa.

Bolj skeptični so avtobusni prevozniki, ki o vsem skupaj še ne vedo prav veliko, čeprav imajo največ podatkov o (spremenjenih) navadah potnikov, ki so posledica tako gospodarskih razmer kot sprememb v delovnih časih. Nekdanjih delavskih avtobusov ni več, sobotni in nedeljski javni potniški promet je zmanjšan na minimum ...

Projekt integracije javnega potniškega prometa večinsko financira Evropska unija z denarjem iz prejšnje sedemletke - in ga je treba porabiti do konca letošnjega leta. Vsaj sedem let že trajajo raziskave, projekti, usklajevanje, čeprav je osnovna premisa jasna: uskladiti je treba vozne rede cestnih prevoznikov in železnice, ki je in bo hrbtenica javnega potniškega prometa (še lepše pa bi bilo, če bi bila tudi hrbtenica tovornega prometa), ter te vozne rede prilagoditi uporabnikom. In uskladiti opremo - v upanju, da samo programsko. Ker se je pri uvedbi enotne vozovnice tako dolgo zavlačevalo, so prevozniki po letih odlašanja namreč izbrali različno opremo.

Kot se v tej državi rado zgodi - kaj rado, vedno - je zadnji razpis trajal leto, dve, na koncu je po dveh revizijah končal v SŽ, ki so tehnološkega podizvajalca izbrale naknadno. Brez naročila pa je ostala ljubljanska avtobusna postaja oziroma njena Agencija za promet, ki je sodelovala že v prejšnjih pripravljalnih razpisih in ki je na zadnjem razpisu nastopila skupaj s tehnološkim partnerjem, ki je pred tem soopremil tudi SŽ.

Integracijo bodo poskusno testirali le na izbranih relacijah in v treh poletnih mesecih. Zakaj ne, ker se že tako mudi, na primer, na krožni relaciji Ljubljana-Bled-Bohinj (Kranjska Gora)-Tolmin-Idrija-Ljubljana, ki bi znala biti zanimiva prav v poletnih mesecih? Poskusite priti kdaj v popoldanskih urah, na primer, iz Kobarida v Ljubljano.

Popolna integracija bo tako ali tako uresničena šele ob novih koncesijah za cestne prevoznike, ki bodo končno vključevali tudi prevoze osnovnošolcev. Iztek sedanjih koncesijskih pogodb za medkrajevni linijski promet leta 2019 bo kar lepo usklajen tudi z morebitno uveljavitvijo evropskega četrtega železniškega svežnja, ki bo omogočil konkurenco tudi v potniškem, ne le tovornem ali železniškem prometu. Čeprav za zdaj ni videti, kje bi konkurenca pri nas lahko nastala, bi bilo treba opozoriti, da bi se v primeru, da bi SŽ zaspale in ne posodobile svojega voznega parka, tudi to lahko zgodilo, saj se ne nazadnje tudi sosedje posodabljajo.