Tiskane izdaje
Pričakovano je bilo, da bo v Pozitivni Sloveniji po razkritju poskusa inflitracije njihovega člana na čelo KPK nastala zanje značilna glasna tišina. Nič drugače ni, ko od njih zahtevamo jasne odgovore na vprašanja, povezana z Zoranom Jankovićem, sploh kar zadeva zdaj že znamenito poročilo KPK o njegovem premoženjskem stanju. Nikogar ni presenetilo, da so se včeraj v PS najprej sklicevale pa odpovedovale tiskovne konference ali da dami iz PS, ki sta sedeli v izbirni komisiji, nočeta komentirati škandala.
Oglasili so se sicer s pisnim pojasnilom, v katerem zavračajo povezanost z izborom novega predsednika KPK. Morda bi bilo bolje, če bi molčali. Ob dveh članicah PS v komisiji (Meliti Župevc in Tanji Šarabon) bodo kogar koli težko prepričali, da nista vedeli. Ne gre samo za sprenevedanje, ampak tudi za dejstvo, da je (bil) eden od glavnih preiskovancev KPK Zoran Janković, in prav zaradi tega so njihova pojasnila žaljiva do javnosti. O drugih strankah, ki se zdaj naslajajo nad škandalom in zahtevajo odstope zaradi političnega kadrovanja, ne gre izgubljati besed. Same bi, če bi imele priložnost, storile enako.
Žaljivo je tudi početje izbirne komisije, ki je po naših virih svoje delo opravila izrazito slabo - kakor da posredujejo pri zaposlitvah v lokalnem šahovskem klubu. Naše informacije kažejo, da vsi kandidati niso bili obravnavani enako, ni obrazložitev, zakaj nekdo ni primeren, skratka: šlampasto. Kar je za komisijo, ki naj bi predlagala sestavo ene ključnih institucij v državi, najmanj nedostojno. Še več: njihova praksa v izbirnih postopkih je prav takšna, na kakršno so kot izrazito negativno opozarjali v KPK.
No, zdaj odgovornost, češ da je vendarle vedel, da je Boris Štefanec član stranke, v PS prenašajo na predsednika republike. To je sicer nesramno početje, imajo pa na žalost prav. Borut Pahor je moral vedeti, kaj se bo zgodilo, in imel je vse možnosti, da nalivno pero dvigne od črne črte na papirju o imenovanju. Pa tega ni storil. In zato nosi velikansko politično odgovornost. Zdaj bodo nekateri vpili, da je članstvo v stranki pravica in da s tem ni nič narobe.
Res je. A ne v primeru ene od treh ključnih institucij v državi. Nasploh je trend pri Pahorju, ko je predlagatelj ali imenovalec, problematičen. Na položaje namreč postavlja ljudi, ki instititucije vodijo (ali jih šele bodo) tako, da se dviguje malo prahu, in ki pazijo, da voda ne vzvalovi preveč. Predsednik računskega sodišča in novi predsednik KPK sta del tega trenda in pri novem informacijskem pooblaščencu najbrž ne bo nič drugače. Pod črto se zdi, da se najpomembnejše ustanove pacificira.
Ker so postale prenevarne za »elite«, politično neobvladljive, zelo glasne in samostojne. Očitno je zdaj napočil čas za ljudi, ki bodo imeli »formalističen pristop« in bodo v svojih postopkih »varovali integriteto preiskovancev«. Kot je lepo napovedal sam Štefanec.
