Tiskane izdaje
Ko je kitajski premier Li Keqiang prejšnji mesec obiskal Berlin, ga je nemška kanclerka Angela Merkel odpeljala v samopostrežno trgovino.
Pokazala mu je, kakšno zelenjavo tam prodajajo, kakšne so domače suhomesnate specialitete, koliko različnih vrst mleka ponujajo in po kakšnih standardih izdelujejo hrano v državi, ki jo Kitajci povezujejo z najboljšimi avtomobili, najhitrejšimi vlaki in vrhunskimi industrijskimi stroji. Merklova je tako veliko povedala premieru države, katere gospodarstvo je bliskovito hitro raslo, pogosto na račun kakovosti življenja in celo s strahotnimi posledicami.
Ko bo v sredo v Slovenijo pripotoval namestnik premiera Wang Yang, bo to odlična priložnost, da mu pokažejo ljubljansko tržnico in okoliške kmetije, zato prevod sploh ne bo potreben. Visoki funkcionar, ki je pristojen za kmetijstvo in vodne vire, bo razumel, da je prispel v državo, iz katere bi lahko veliko uvažali na kitajski trg, zasičen z izdelki lahke in težke industrije, vendar lačen čistega mleka in zdravega mesa. Wang je prava oseba za pogovor tudi zato, ker je večkrat pokazal, da razume odnos med visokimi številkami in kakovostjo. Pa tudi zato, ker je eden najbolj prepričanih reformatorjev in bo pomembno vplival na novo stopnjo kitajskega razvoja z nižjo stopnjo rasti, vendar višjimi standardi na vseh področjih.
Toda kitajski gost je dober sogovornik predvsem zato, ker je eden od tistih kitajskih funkcionarjev, ki natančno vedo, kaj hočejo, in ne marajo praznega protokola s preveč napihnjenimi besedami. Z Wang Yangom se je treba – pravzaprav se z njim drugače sploh ne da – pogovarjati samo o konkretnih temah.
Od njega ni treba pričakovati velikih obljub o tem, da bo od zdaj lažje vstopiti na kitajski trg ali privabiti kitajske naložbe. Wang je med drugim znan po »teoriji kolača«, ki pravi, da je najpomembneje torto narediti, saj je nato ne bo težko razdeliti. Tudi tokrat bo zato verjetno pojasnil, da je treba najprej zelo natančno pripraviti projekte o sodelovanju in resno predstaviti vse, kar nekdo ponuja in kaj potrebuje, saj bo tako ovir na poti do daljne Kitajske takoj za polovico manj ali pa bodo celo popolnoma odstranjene.
Vsak trg je podoben njivi. Najprej ga je treba preorati in posejati, potem pa gnojiti in zalivati, šele nato bo mogoče pobirati plodove. Kitajski je še zahtevnejši, ker je zelo velik in na njem že vsi poslujejo. Razmere na kitajskem trgu so še dodatno zapletene, ker si resne države zdaj ne morejo več privoščiti, da jih ne bi bilo na tem trgu, zato se tu nobeni državi ni lahko obdržati.
Obisk Wang Yanga je hkrati tudi priložnost, ko Slovenija kitajskemu vodstvu lahko sporoči, s čim se ni pripravljena strinjati. Nihče ne bo bolje od njega razumel, zakaj ni mogoče sprejeti posojil namesto naložb in zakaj naložbeni dogovori s kitajsko delovno silo kratko malo niso sprejemljivi. In seveda bo to tudi priložnost, ko se kitajskemu gostu lahko pokaže tisto, kar je najpomembnejše: da so srca odprta za sodelovanje. Pregledno, dvosmerno in enakopravno. Wang Yang bo to takoj razumel.
