Sporočila volitev

Ne glede na zadovoljstvo ali nezadovoljstvo slovenskih političnih skupin ob evropskih volitvah je mogoče reči, da že s predčasnimi državnozborskimi volitvami prihaja nekaj bistveno novega. Prehaja se črta, ki loči »negativne« volitve od tistih, na katerih stranke ponujajo koncepte. Je taka teza preveč drzna? Na evropskih volitvah je v Sloveniji nastalo nekaj dokazov.

Pred tem je treba še poudariti, da predsednik države Borut Pahor na primeru protikorupcijske komisije in pri utemeljevanju nujnosti volitev v juliju, vzbuja vtis, da noče prepričljivo sodelovati pri najboljšem interesu demokracije. Javnosti nikakor ne uspe dokazati, da si res prizadeva za najboljšo možno rešitev politične krize in za predčasne volitve, ki bi najbolje predstavile svojo demokratično ponudbo. Ne uspe mu ovreči vtisa, da se obnaša alibično in v interesu, ki bi lahko bil nedržavniški.

Ne glede na to lahko rečemo, da je bil izid nedeljskih evropskih volitev v Sloveniji žal predvsem notranjepolitični referendum z učinkovanjem v evropskem parlamentu, vendar z notranjepolitičnimi posledicami in sporočili. Ocena je, da je zmagala desnica. Če skrbno premislimo in primerjamo realne številke, pridemo do sledeče ugotovitve: glede na volilne upravičence je združena desnica dobila manj kot desetino glasov, sama SDS pa malo več kot pet odstotkov in pol. To za desnico ne spremeni niti njene končne zmage niti njenega uspeha, pojasni pa, da so letošnje volitve z okrog štirimi odstotki manjšo udeležbo kot na prejšnjih, odločili predvsem abstinenti.

Klasični argument abstinentov je bil, da se takih volitev ne udeležujejo, ker so politiki tako slabi, da si njihove udeležbe ne zaslužijo, tako ali tako pa ničesar ne morejo spremeniti. Oboje v logiki sklepanja vodi k napačnim rezultatom. Prvič: če so vsi politiki brez izjeme tako slabi, da ni mogoče dati nekomu prednost pred drugim, je iz razlogov demokratične ekonomije glasove mogoče razpršiti glede na javnomnenjske ankete in voliti tako, da se moč ne bi koncentrirala le pri enih »slabih«. Drugič: volilna abstinenca je storila prav to, kar abstinenti sovražijo, namreč, pustili so, da zmaga disciplinirana logika škodljivih politik, ki državo pripeljejo tja, kjer jim ni sprejemljiva.

Vseeno pa so nova sporočila tu. Zmaga desnice in kontroverzni predsednik države sta povzročila mrzlično potrebo po povezovanju sorodnih političnih skupin in nakazuje se, da bomo na novo dobili nekaj strank strogega centra, kar je zelo dobra novica. Prav tako je dobra diferenciacija na levici, celo menjava generacij, ko se končno spet ve, kaj je levica in kaj hoče biti ter se vidi, da je »levica« tako imenovane kontinuitete pravzaprav pristala na isti neoliberalni ladji z desnico. Skupaj si delita kapitalistično vizijo sumljive privatizacije vsega, tudi zdravstva in šolstva.

V tej diferenciaciji vidimo dokaz in možnost, da predčasne volitve ne bodo le »negativne«, ampak »pozitivne« in bodo alternativa škodljivemu kapitalskem razrezu Slovenije po političnem in lobijskem interesu.