Stanovanjska diskriminacija

Od 1. aprila ne bo več nepomembno, v kateri občini živijo upravičenci do subvencij za neprofitne najemnine. Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin namreč odpravlja pomembno pravico, da se upravičencem do subvencije za tržna in hišniška stanovanja prizna še subvencija za priznano neprofitno najemnino.

Z zakonom se vračamo v čas pred sprejetjem socialne zakonodaje leta 2012, ko so si državljani slab socialni položaj lahko privoščili le v tistih občinah, ki so zagotavljale neprofitna stanovanja. Tudi odslej bo tako. Če bo upravičenec do subvencije za neprofitno najemnino živel v občini z dovolj neprofitnimi stanovanji, bo subvencijo dobil. Če pa revež živi v občini, kjer neprofitnih stanovanj ni dovolj oziroma jih sploh ni, bo v tržnem stanovanju upravičen le do razlike med tržno in neprofitno najemnino. Enakopravni smo le za ogrado iste občine, za mejo so nekateri enakopravnejši.

Predlagatelj zakona, ministrstvo za javno upravo, je zapisal, da se je število upravičencev do neprofitne najemnine znatno povečalo prav po letu 2012, ko je bila zdaj odpravljena pravica uzakonjena. Ministrstvo očitno tolmači – samo tako si lahko to razložimo –, da so ljudje svoje slabo socialno stanje ali hlinili ali pa pravico izkoriščali. Tega niti občine, ki bodo z novo ureditvijo privarčevale 1,6 milijona evrov, ne verjamejo.

Zanimivo, da ministrstvo ni pomislilo, da je neprofitnih stanovanj morda premalo. Zagotavljati jih morajo občine. Na pomislek, zakaj bi najšibkejši sloj prebivalstva plačeval nekaj, do česar je zaradi svojega socialnega položaja upravičen, samo zato, ker občina svojega dela ni opravila, je opozorilo le ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Bilo je povsem preslišano. Čeravno se zdi, da se včasih stvari slišijo le, ko se sliši šelest denarja, ki ga bomo za nekaj porabili, se tudi na ta opozorila nihče ni odzval. Ministrstvo za delo je tako že naročilo nadgradnjo informacijskega sistema, da bodo nove subvencije lahko obračunavali. Nadgradnja najbrž ne bo brezplačna.

Seveda v tej zgodbi, ki je zelo podobna vprašanju, ali je bila prej kura ali jajce, ne smemo pozabiti na občine. Ko je bila zdaj odpravljena pravica v veljavi, je občina Domžale sprožila postopek za presojo ustavnosti, ker da je država posegla v avtonomijo občin s tem, ko je občinam, ki plačujejo subvencije, naložila nova plačila, hkrati pa ni zagotovila dodatnih sredstev. Ustavno sodišče o tem še odloča. Morda bi bilo zdaj treba razmisliti o novi ustavni presoji, kako sta lahko dva upravičenca samo zaradi lokacije prebivališča v tako neenakopravnem položaju. Pravzaprav je to šolski primer diskriminacije.

Diskriminacija ali ne, občine ne skrivajo navdušenja nad zakonom, čeprav je njihova Skupnost občin Slovenije zapisala, da s tako dikcijo niso bili seznanjeni. Odgovori občin kažejo, da so točno vedeli, kaj pomeni izbris take pravice. Danes res pomeni prihranek, jutri bodo morda to že nove deložacije in nove težave. In slaba vest, če jo kdo v državi sploh še ima.